Slo-Tech - Medtem ko smo se že navadili, da na internetu ne smemo verjeti vsemu, so bile vsaj izdane in recenzirane knjige sprejete kot bolj avtoritativni priročniki. Umetna inteligenca kani spremeniti tudi to, je lepo prikazala poplava priročnikov o gobarjenju, ki so se znašli v spletnih knjigarnah Amazon in Barnes & Noble. Ti so namreč smrtno nevarni.

Na prvi pogled so knjige videti povsem legitimno, dasiravno imajo izumetničene naslove (na primer The Supreme Mushrooms Books Field Guide of the South-West). Napisali so jih avtorji, ki jih ne pozna nihče, preseneča pa njihova plodovitost. Posamezni avtorji so izdali več deset knjig v kratkem obdobju, nekateri tudi v več jezikih. Težava pa je, da so informacije v knjigah napačne. Opisi gob so pomanjkljivi in lahko povzročijo zamenjave in pomote, ki se končajo tudi tragično. Razlike med užitnimi in strupenimi gobami so lahko zelo majhne, posledice pa velike. Prav tako je v priročnikih nekaj nenavadnih nasvetov, denimo uporaba okusa in vonja za...

The Wall Street Journal - Spletni trgovci so se že nekaj časa spraševali, kdo je John Smith, ki polni nakupovalne košarice, a jih potem nikoli ne kupi ali izprazni. Kakšne posebne škode to ni povzročalo, je pa poleg zanimivosti to kvarilo interne statistike nekaterih trgovce, ki merijo tudi ta parameter (torej koliko nakupovalcev potem, ko izdelke že izberejo, obupa). Prav tako številni trgovci kupcem, ki imajo polne vozičke na spletni strani, pošiljajo elektronske opomnike. Odgovor je razkril The Wall Street Journal. John Smith je Googlov robotek.

Zlasti manjši trgovci so se spraševali, kdo neki v treh dneh napolni 17 različnih vozičkov in jih potem pusti v vicah. FinnBinn, ki prodaja zlasti opremo za novorojenčke, je imel maja že 73 zapuščenih vozičkov (prekinjenih naročil) istega kupca. V ComfortHouse.com so poizkusili izdelati profil Johna Smitha in "ugotovili" so, da gre očitno za lastnika čolna, ki se je nekoč ponesrečil in si zlomil trtico ter rad račune plačuje brez uporabe elektronskega...

Slo-Tech - Generacija milenijcev, kakor označujejo ljudi, rojene v drugi polovici 80. let in v 90. letih, je pogosto označena kot precej manj zainteresirana za materialne dobrine kakor starejše generacije. Veliko jih nima avtomobilov, namesto dobrin naj bi raje zapravljali za doživetja in potovanja, predvsem pa kumulativno trošijo manj, kot so njihovi predniki pri enaki starosti. Ameriško gospodarstvo to še posebej občuti. Toda v novi raziskavi ameriške centralne banke FED so odkrili, da milenijci karakterno niso tako zelo drugačni od svojih staršev - le revnejši so.

Christopher Kurz, Geng Li in Daniel J. Vine so v študiji ugotovili, da imajo milenijci (v raziskavi definirani kot ljudje,...

BBC - Če bi bil Facebook država, bi bil večji tudi od Kitajske. Ameriško tehnološko podjetje ima danes dve milijardi uporabnikov, več kot 300 petabajtov podatkov in je le lani zabeležilo za slabih 30 milijard dolarjev prihodkov. "Vsi uporabniki Facebooka, ki na platformo nalagamo svoje fotografije, komentiramo objave drugih … pravzaprav na nek način delamo za Facebook. Zato je zelo problematično, da pravzaprav ne vemo, kaj se dogaja znotraj podjetja,", je motivacijo za svoje delo za BBC komentiral Srb Vladan Joler, ki s svojim podjetjem iz Beograda Share Lab analizira ozadje Facebooka.

Joler si je s svojo ekipo že pred leti zadal nalogo, da bo ugotovil, kako podatki prihajajo v svet Facebooka, kaj se z njimi zgodi znotraj platforme, in kaj se z njimi dogaja, ko...

Slo-Tech - Na prelomu tisočletja so bili prvi informacijski monopoli že skoraj nedotakljivi. Ameriška država ni razbila monopola Microsofta na računalniških namizjih, razvoj mikroprocesorjev in elektronskih vezij je narekoval Intel. IBM se je počasi umikal v veliko podatkovje in obdelavo informacij, kar je v knjigi Building IBM: Shaping an Industry and Its Technology (2009) namignil dolgoletni predavatelj in raziskovalec pri IBM Emerson W. Pugh. Začenjala se je podatkovna ekonomija in med internetne velikane so se prebijala čisto drugačna podjetja -- brez tovarn, fizičnih izdelkov in stotisočev zaposlenih.

Prvi vplivni tehnološki milenijec je bil Google -- iskalniško podjetje, ki je bilo sprva le matematični algoritem v doktorski nalogi. Njegov nastanek in kulturo sta podrobno predstavila John Battelle v knjigi The Search: How Google and Its Rivals Rewrote the Rules of Business and Transformed Our Culture (2005) in Steven Levy v knjigi In the Plex: How Google Thinks, Works, and Shapes Our...

Slo-Tech - Pisala se je druga polovica devetnajstega stoletja. Pod vladavino kraljice Viktorije je vzniknila čudovita nova komunikacijska tehnologija, ki je lahko v trenutku premagala velike razdalje in je tako skrčila svet, da se je zdel majhen kot še nikoli poprej. Njeno kabelsko omrežje je prepredlo kontinente in prečkalo oceane ter za vedno spremenilo gospodarstvo, medije in politiko. Zagovorniki novega medija so neutrudno hvalili njegove neslutene potenciale ter se prerekali s skeptiki, ki so se branili z dvomom in razširjanjem moralne panike. Države in vlade so poskušale zajeziti in nadzorovati telekomunikacijsko novost, saj so se na njenih žicah razvile nove oblike kriminala in vohunstva (nezakoniti prisluhi, borzne špekulacije ...), uporabniki pa so razvili svojo lastno telegrafsko subkulturo, zaznamovano s posebnim jezikom, pravili in navadami.

Zveni znano? Uvodne misli, s katerimi je britanski novinar, urednik in medijski zgodovinar Tom Standage začel svojo knjigo o zgodovini...

Slo-Tech - Statistik in esejist Nassim Nicholas Taleb ni prav velik oboževalec zgodovinopisja. V knjigi Črni labod je zapisal, da zgodovinarji skoraj vedno zagrešijo »pripovedno napako«, saj podležejo človeški potrebi, da iz naključnih in nepovezanih dogodkov napletejo prepričljivo, a neresnično zgodbo. Največ kritik je namenil podjetniškim biografijam, saj je trdil, da pripovedovalci vedno poiščejo in izberejo samo tiste dogodke, ki navidez logično pojasnijo razloge za uspešne zgodbe ali jih celo pripišejo »preroškim«, »karizmatičnim« in »drznim« junakom. Čeprav so morda imeli zgolj – srečo.

S podobno zgodovinopisno zagato se je v uvodnem delu knjige o Amazonu (Učila, 2014) srečal tudi ameriški publicist in novinar Brad Stone.

Spraševal se je, kako naj zapiše zgodbo o uspehu Amazona, da ne bo zagrešil talebovske pripovedne napake. Naj jo zgradi okrog izjemno inteligentnega, megalomanskega in družbeno neprilagojenega ustanovitelja z nenavadno življenjsko zgodbo? Jo prikaže kot preplet...

Slo-Tech - Katera podjetja so se pred desetimi leti najbolj zanimala za študente elitnih tehničnih fakultet – inženirje, matematike, fizike in programerje? Če bi prešteli pojavljanje tehnoloških zvezdnikov na medijskih naslovnicah, bi najprej pomislili na informacijske in spletne velikane ali na živahne startupe v silicijevi dolini. A bi se zmotili. Največji zaposlovalec matematičnih možganov je bil Wall Street.

Banke, zavarovalnice in naložbeni skladi so že začetnikom ponujali po 100.000 dolarjev letne plače, stanovanja, zdravstveno zavarovanje in milijone na računih. Nekatere študente je pritegnil razkošen življenjski slog v svetu financ, drugi so izračunali, da bodo lahko že v kakem letu poplačali visoke študijske kredite. Njihova naloga je bila iskati milisekundne prednosti pri nanotrgovanju, ki so ga omogočali matematični algoritmi, preoblečeni v softverske robotke. Finančni sektor je odkril prednosti algoritmov in sprožil pravo oboroževalno možgansko vojno.

Vendar je bila romanca med...

Slo-Tech - Ko sem med pripravami na intervju z Jevgenijem Morozovom še enkrat prebiral njegovo prvo knjigo The Net Delusion in nekatere najbolj odmevne eseje – denimo uničujočo kritiko Jeffa Jarvisa in njegove knjige Private Parts ter strogo recenzijo biografije Steva Jobsa –, me je najbolj zanimalo, ali bo v pogovoru vsaj približno tako jezen kot zna biti za tipkami.

Morozovska jeza za tehnološko in novomedijsko publicistiko ni ravno pogosta, saj med avtorji knjižnih uspešnic in zvezdniškimi imeni na govorih TED prevladujejo dobrodušni tehnološki optimisti, ki prebivajo na vzhodni obali ZDA in internetne revolucije večinoma spremljajo na računalniških zaslonih. Osebna zgodba mladega Belorusa je drugačna, saj je kot internetni aktivist spremljal začetke demokratičnih gibanj po različnih postsocialističnih evropskih državah, doživljal njihove prve uspehe, a tudi streznitve.

Množičnim protestom, ki so se začeli na družabnih omrežjih, so kmalu sledile cenzura, aretacije ter uporaba interneta...

Slo-Tech - Menedžerji in mladi tehnoposlovneži ne smejo brati samo poslovnih in marketinških knjig, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela povedal nekdanji vlagatelj in sedanji mentor Jerry Collona. Zanj je roman Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda še vedno eden najboljših zapisov o kapitalizmu 20. stoletja. V duhovni, zlasti budistični literaturi, je izvedel več koristnega kot v nekaj metrih priročnikov za podjetniško samopomoč. Zato so postale bralne terapije redna sestavina njegovega mentorskega dela.

Zaradi pomanjkanja časa in hudega glavobola, ki je pestil sogovornika, nisem izvedel, kakšne knjige predpisuje svojim varovancem. Vendar bi me njegov bralni seznam zelo zanimal, saj me je v zadnjem letu več ljudi vprašalo, kakšno branje bi morali poznati računalniški giki. Profesorji in asistenti so iskali svežo študijsko literaturo, nekaj deklet je izbiralo primerna darila za (gikovske) fante ali brate, novinarske kolege je zanimalo, kateri avtorji znajo poljudno, a tehtno razložiti...