Slo-Tech - Danes so v Stockholmu razglasili še prejemnico letošnje nagrade švedske centralne banke v spomin Alfreda Nobela, ki jo bo prejela ameriška ekonomistka Claudia Goldin za raziskave, ki so izboljšale razumevanje uspešnosti žensk na trgu dela. Claudia Goldin je pripravila prvi celoviti pregled zaslužkov žensk in njihove zastopanosti na trgu dela skozi zgodovino. Zbrala in analizirala je podatke zadnjih dveh stoletij za ZDA in ugotovila, kako so se razlike v zaslužku in zaposlenosti med spoloma spreminjale s časom.

V zadnjem stoletju se je delež zaposlenih žensk trikratno povečal, kar predstavlja eno največjih družbenih in ekonomskih sprememb v zgodovini. Kljub temu do danes ostajajo pomembne razlike v udeležbi in uspehu spolov na trgu dela. Globalno je zaposlena približno polovica žensk in osemdeset odstotkov moških. Ženske so v povprečju tudi slabše plačane.

Z industrializacijo in gospodarsko rastjo so se povečevale tako plače kakor življenjski standard. V zadnjem stoletju se je...

Slo-Tech - V Kanadi se obeta sprejetje novega zakona o spletnih novicah (Online News Act), katerega osnutek (Bill C-18) je spodnji dom parlamenta potrdil decembra lani, sedaj pa bo o njem odločal še zgornji dom. Zakon uvaja nadomestila kanadskim medijem, ki jih bodo morali plačevati spletni velikani v zameno za poobjavo njihovih vsebin na svojih platformah. Google je že novembra javno izpostavil svojo nestrinjanje z novo ureditvijo, sedaj pa je začel preizkušati protiukrepe. Kanadske medije je izbrisal s svojih platform Google News in Search.

Za zdaj gre le za preizkus, ki je prizadel približno štiri odstotke kanadskih uporabnikov Googlovih storitev. Ti ob iskanju po aktualnih dogodkih ne dobijo povezav do kanadskih medijev, temveč le do tujih, denimo ameriških. Pri tem početju Google ni edini, saj je tudi Meta (Facebook) napovedala, da bo odstranila povezave do kanadskih medijev. Kanadska vlada je dejala, da novi zakon vzpostavlja ogrodje za določitev primernega nadomestila za ustvarjalce...

Slo-Tech - V prvih dveh delih novinarskega domačega branja sem predstavil osnove medijske teorije in zgodovine. Vendar sta bila razvoja medijev in novinarstva tesno prepletena tudi s propagando -- metodami in tehnikami za oblikovanje in upravljanje človeških družb, ki so v zadnjih nekaj letih kolonizirale tudi internet.

Za francoskega filozofa Louisa Althusserja so bili mediji eden izmed ideoloških aparatov države, ki so širili in utrjevali prevladujočo ideologijo (Louis Althusser: izbrani spisi, *cf, 2000). Podobno vlogo sta jim pripisala kritična teoretika frankfurtske šole Theodore Adorno in Max Horkheimer, ki sta zaradi izkušnje z mogočnim nacističnim propagandnim strojem napisala knjigo Dialektika razsvetljenstva (Studia Humanitatis, 2001). Omenjeni avtorji so propagando opisovali kot negativno družbeno prakso, ki služi vladajočemu razredu ter temelji na laži, zavajanju in manipulaciji. Vendar je po drugi svetovni vojni prevladal nasproten pogled -- da je propaganda koristna in nujna za...

Slo-Tech - Odkar sem pred tremi leti napisal prvi seznam domačih branj za spoznavanje novinarske teorije, je izšlo kar nekaj novih koristnih knjig.

Prvi dve je napisal britanski preiskovalni novinar Nick Davies. V knjigi Zgodbe s ploščate zemlje (Ciceron, 2011) je uporabil podatke iz obsežne raziskave o poročanju britanskih medijev in analiziral škodljivo novinarsko "reciklatorstvo" -- nekritično povzemanje sporočil za javnost in izjav uradnih virov. Še ostrejši je bil v drugi knjigi Hack Attack: How the Truth Caught Up with Rupert Murdoch (2014), kjer je opisal težave, ki jih je imel pri razkrivanju velikega prisluškovalnega škandala, zaradi katerega je moral Rupert Murdoch ukiniti tabloid News of The World.

Sistemske anomalije v novinarstvu je zelo nazorno opisal urednik časopisa Le Monde Diplomatique Serge Halimi v knjižici Novi psi čuvaji (Maska, 2003), v kateri je pokazal, da so novinarji precej podobni blagajničarkam v supermarketu. A je bil še razmeroma prizanesljiv v primerjavi z...

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pišemo (ali ne pišemo) o temah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjih nekaj letih smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica. Največkrat v razpravah o prihodnosti medijev in izginjanju občinstev, radi pa nas omenjajo tudi zagovorniki znanstvenega, podatkovnega; in drugega novega novinarstva, kakršnega je nakazala skupnost wikileaks in njeni številni posnemovalci.

Vprašanje, ali sta načeli wiki-sodelovanja in odtekajoče (leaking) odprtosti pozitivna ali negativna pojava, ni tako preprost, kot včasih radi zapišejo ideologi absolutne svobode informacij. Slovenski primer iz leta 2014, ko so se na videoportalu youtube znašli posnetki neformalnega pogovora predsednika vlade z izbranimi novinarji, je lepo razgalil nekatere zagate, ki so jih prinesle nove komunikacijske tehnologije. Je tehnologija...

Slo-Tech - Na prelomu tisočletja so bili prvi informacijski monopoli že skoraj nedotakljivi. Ameriška država ni razbila monopola Microsofta na računalniških namizjih, razvoj mikroprocesorjev in elektronskih vezij je narekoval Intel. IBM se je počasi umikal v veliko podatkovje in obdelavo informacij, kar je v knjigi Building IBM: Shaping an Industry and Its Technology (2009) namignil dolgoletni predavatelj in raziskovalec pri IBM Emerson W. Pugh. Začenjala se je podatkovna ekonomija in med internetne velikane so se prebijala čisto drugačna podjetja -- brez tovarn, fizičnih izdelkov in stotisočev zaposlenih.

Prvi vplivni tehnološki milenijec je bil Google -- iskalniško podjetje, ki je bilo sprva le matematični algoritem v doktorski nalogi. Njegov nastanek in kulturo sta podrobno predstavila John Battelle v knjigi The Search: How Google and Its Rivals Rewrote the Rules of Business and Transformed Our Culture (2005) in Steven Levy v knjigi In the Plex: How Google Thinks, Works, and Shapes Our...

Slo-Tech - Pisala se je druga polovica devetnajstega stoletja. Pod vladavino kraljice Viktorije je vzniknila čudovita nova komunikacijska tehnologija, ki je lahko v trenutku premagala velike razdalje in je tako skrčila svet, da se je zdel majhen kot še nikoli poprej. Njeno kabelsko omrežje je prepredlo kontinente in prečkalo oceane ter za vedno spremenilo gospodarstvo, medije in politiko. Zagovorniki novega medija so neutrudno hvalili njegove neslutene potenciale ter se prerekali s skeptiki, ki so se branili z dvomom in razširjanjem moralne panike. Države in vlade so poskušale zajeziti in nadzorovati telekomunikacijsko novost, saj so se na njenih žicah razvile nove oblike kriminala in vohunstva (nezakoniti prisluhi, borzne špekulacije ...), uporabniki pa so razvili svojo lastno telegrafsko subkulturo, zaznamovano s posebnim jezikom, pravili in navadami.

Zveni znano? Uvodne misli, s katerimi je britanski novinar, urednik in medijski zgodovinar Tom Standage začel svojo knjigo o zgodovini...

Slo-Tech - Statistik in esejist Nassim Nicholas Taleb ni prav velik oboževalec zgodovinopisja. V knjigi Črni labod je zapisal, da zgodovinarji skoraj vedno zagrešijo »pripovedno napako«, saj podležejo človeški potrebi, da iz naključnih in nepovezanih dogodkov napletejo prepričljivo, a neresnično zgodbo. Največ kritik je namenil podjetniškim biografijam, saj je trdil, da pripovedovalci vedno poiščejo in izberejo samo tiste dogodke, ki navidez logično pojasnijo razloge za uspešne zgodbe ali jih celo pripišejo »preroškim«, »karizmatičnim« in »drznim« junakom. Čeprav so morda imeli zgolj – srečo.

S podobno zgodovinopisno zagato se je v uvodnem delu knjige o Amazonu (Učila, 2014) srečal tudi ameriški publicist in novinar Brad Stone.

Spraševal se je, kako naj zapiše zgodbo o uspehu Amazona, da ne bo zagrešil talebovske pripovedne napake. Naj jo zgradi okrog izjemno inteligentnega, megalomanskega in družbeno neprilagojenega ustanovitelja z nenavadno življenjsko zgodbo? Jo prikaže kot preplet...

Slo-Tech - Šef velikega ameriškega tobačnega podjetja je imel veliko težavo. Bila so dvajseta leta prejšnjega stoletja in kajenje je bilo za ženske družbeno nesprejemljivo. Za tobačno industrijo je to pomenilo velik izpad prihodkov, saj tobačne razvade niso mogli razširiti na žensko polovico prebivalstva. Direktor je poklical na pomoč Edwarda Bernaysa in ga vprašal, ali lahko reši njegov problem.

Nič lažjega, je v slogu risanega pujska Melkijata odgovoril Bernays. Pri svojem psihoanalitskem stricu Sigmundu Freudu je izvedel, da je lahko cigar(et)a močan faličen simbol, ki ga družba ženskam ne privošči (Barnays je bil Freudov nečak). Zato je na shodu newyorških sufražetk zrežiral prizor, v katerem je skupina mladenk pred zbranimi novinarji ponosno...

Slo-Tech - Menedžerji in mladi tehnoposlovneži ne smejo brati samo poslovnih in marketinških knjig, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela povedal nekdanji vlagatelj in sedanji mentor Jerry Collona. Zanj je roman Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda še vedno eden najboljših zapisov o kapitalizmu 20. stoletja. V duhovni, zlasti budistični literaturi, je izvedel več koristnega kot v nekaj metrih priročnikov za podjetniško samopomoč. Zato so postale bralne terapije redna sestavina njegovega mentorskega dela.

Zaradi pomanjkanja časa in hudega glavobola, ki je pestil sogovornika, nisem izvedel, kakšne knjige predpisuje svojim varovancem. Vendar bi me njegov bralni seznam zelo zanimal, saj me je v zadnjem letu več ljudi vprašalo, kakšno branje bi morali poznati računalniški giki. Profesorji in asistenti so iskali svežo študijsko literaturo, nekaj deklet je izbiralo primerna darila za (gikovske) fante ali brate, novinarske kolege je zanimalo, kateri avtorji znajo poljudno, a tehtno razložiti...

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo najbolje pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pač pišemo (ali ne pišemo) o novicah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjem času pa smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica – kot tema razprav o prihodnosti medijev, krizi medijskih poslovnih modelov, domnevnem izginjanju občinstev in novih velikih obljub, ki...

Slo-Tech - Članki, komentarji, predavanja in blogi o varstvu elektronske zasebnosti se pogosto začnejo z dvema primeroma: romanom 1984, v katerem je britanski pisatelj George Orwell uporabil idejo »velikega brata«, in filmom Stevena Spielberga Posebno poročilo (Minority Report), kjer posebna policijska enota preprečuje zločine, še preden se zgodijo.

Orwellova knjiga in Spielbergov film opisujeta prihodnjo družbo, v kateri velika država s pomočjo tehnologije nadzoruje svoje državljane – ne le njihovega gibanja, temveč tudi misli, besede in dejanja. Nadzorne kamere spremljajo javne prostore. Osebne tehnološke naprave kukajo v zasebne kotičke. Zabeležena je vsaka bančna transakcija ali elektronsko sporočilo. Računalniki prečesavajo povezane podatkovne baze in s pomočjo naprednih statističnih vzorcev izračunavajo dogodke, ki jih želi oblast preprečiti – od javnih protestov in revolucij do terorističnih operacij. Tehnologija je postala orodje totalitarne oblasti, upor je postal zaradi popolnega...