Slo-Tech - Univerza v Rochestru je končala interno preiskavo dogajanja v skupini Range Diasa, ki je v več člankih zatrjeval odkritje superprevodnika pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi trije članki umaknjeni. Čeprav podrobnosti preiskave niso znane in verjetno nikoli ne bodo, je končni sklep poznan. Ranga Dias je kršil znanstveno integriteto in pravila na univerzi, zato je njegova raziskovalna kariera bržkone zapečatena.

Preiskava na univerzi resda ni javna, a veliko je razkrila tudi novinarska ekipa v Nature. Ta je najbolj kritična do Diasa, a niti univerza niti Nature nista ušla kritikam površnega dela. Univerza je Diasa preiskovala že po prvih dveh objavljenih člankih, ki sta bila pozneje umaknjena, a tedaj ni odkrila nobenih nepravilnosti. Članki se umikajo, kadar njihovi sklepi niso več zanesljivi, razlogov za to pa je več in po navadi ne gre za prevare in zavestne manipulacije. To pot pač.

Zadnja preiskava, ki so jo začeli po še tretjem umaknjenem članku, je namreč to...

Slo-Tech - Južnokorejski raziskovalci so na arXiv.org objavili rokopis članka, v katerem poročajo o domnevnem odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in normalnem tlaku, kar bi pomenilo revolucijo v znanosti in inženirstvu. Rokopis članka so opremili s številnimi meritvami, ki kažejo obetavne rezultate. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da rokopisi na arXiv.org niso recenzirani in da bo treba dosežek neodvisno ponoviti še v kakšnem laboratoriju, preden bomo morda posodobili učbenike.

Superprevodne snovi prevajajo električno energijo brez upornosti, torej brez izgub. Doslej so bili vsi superprevodniki odvisni od bodisi nizkih temperatur (pri normalnem tlaku) ali ekstremno visokih tlakov (pri skoraj sobnih temperaturah). Iskanje kombinacije obeh traja že dobro stoletje, a še ni obrodilo sadov - doslej. Ob tem ne moremo mimo poizkusov Range Diasa, ki je pred tremi leti poročal o odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in visokem tlaku, a je bil članek nato umaknjen. Letos je

Rolls-Royce - Rolls-Royce je v navezi z easyJetom izvedel statični preizkus turbopropelerskega motorja, ki ga je poganjal vodik. Gre za prvi eksperiment te sorte, ki mu bodo sicer v kratkem sledili tudi drugi proizvajalci, toda do potniških letal s takšnim pogonom nas loči še najmanj desetletje.

Medtem ko na področju transporta po tleh trenutno poteka živahna tekma v elektrifikaciji vozil, pa so zrakoplovi zahtevnejši izziv. Električne baterije imajo namreč zdaleč prenizko gostoto energije, da bi jih bilo smotrno vgrajevati v večja letala. Ena od alternativ bi bil lahko vodik, ki ga je mogoče prav tako kuriti v turbinskih motorjih, pri čemer namesto ogljikovega dioksida nastaja v glavnem voda. Pri Rolls-Royceu so sedaj s podporo prevoznika easyJeta predelali primerek svojega proslavljenega turbopropelerskega motorja AE 2100-A, da namesto kerozina golta vodik. Preizkus je bil po besedah pristojnih popoln uspeh, kljub temu ne poznamo podrobnosti, denimo razvite moči ali porabe. Naslednji kandidat...

Slo-Tech - Vodo sicer poznamo v treh agregatnih stanjih, a njen fazni diagram je mnogo zanimivejši. Led, čeprav je na Zemlji skoraj izključno v eni obliki, ni en sam, temveč odvisno od pogojev obstaja v skoraj dvajsetih različnih oblikah, večinoma kristaliničnih. Raziskovalci z Univerze v Chicagu in Nacionalnega laboratorija Argonne pa so sedaj podrobneje opisali še eno novo obliko ledu. Superionski led obstaja pri visokih temperaturah in tlakih, v naravi pa najverjetneje v središču Neptuna in Urana.

O odkritju pišejo v novi številki revije Nature Physics. Raziskovalci so z eksperimentalnimi metodami rentgenske difrakcije pri visokih temperaturi in tlaku in spektroskopskimi meritvami pokazali, da superionski led resnično obstaja, s čimer so potrdili opažanja iz leta 2019. Superionski led oziroma faza XVIII sestavlja rešetka kisikovih atomov, okrog katerih se prosto gibljejo vodikovi atomi. To se zgodi zaradi visokih tlaka in temperature.

V zadnji raziskavi so vodo močno stisnili v diamantni...

Nature - Ameriški znanstveniki so naposled poskrbeli za dolgo želeno odkritje snovi, ki elektriko brez upora prevaja pri za človeka normalnih temperaturah, saj spojina vodika, ogljika in žvepla to zmore pri skoraj petnajstih stopinjah Celzija. Dogodek rahlo kazi dejstvo, da odkritje ne bo kmalu praktično uporabno, saj so morali v zameno tlak dvigniti na več milijonov barov, kar otežuje tudi razlago, kaj nastala snov sploh je. Toda kljub temu gre za zgodovinski znanstveni dosežek.

Superprevodnost pri sobni temperaturi je eden tistih tehnoloških svetih gralov, ki obljubljajo prelomne nove iznajdbe in zmogljivosti. Takšna lastnost bi znatno olajšala in pocenila prenos električne energije ter povzročila množičen prodor naprav, ki so trenutno drage in zapletene - na primer lebdečih vlakov, naprednih medicinskih diagnostičnih skenerjev in supermočnih magnetov. Pojav superprevodnosti - električnega toka brez upora - je že od odkritja pred več kot stotimi leti vezan na zelo nizke temperature, ki...

Slo-Tech - V začetku tedna smo bili priče nenavadnemu dogodku: iz dveh različnih smeri sta skorajda istočasno prišli najavi o nameri ustanovitve domače zveze društev, ki bi skušala ešport pri nas uveljaviti kot športno panogo in dogajanje dvigniti na višjo raven. Čeprav imata Slovenska e-športna zveza (SEZ) in E-športna zveza Slovenije (EŠZS) zelo podobne cilje, pa ne gre za isti entiteti, kar boleče kaže na razklanost domače ešportne scene.

Profesionalno tekmovalno igranje računalniških in videoiger, oziroma na kratko ešport, se kot drugod po svetu krepi tudi pri nas in v zadnjih letih raste število tistih, ki so v tej smeri izbrali karierno pot. Že več let zato obstaja potreba po krovni zvezi domačih društev tekmovalcev in organizatorjev dogodkov, ki bi se lahko pri državi in sponzorjih borila za boljši položaj te dejavnosti in navznoter zagotavljala določeno raven profesionalizma. Kot pa je žal že kar preveč značilno za slovenski prostor, nastajanje takšne zveze odzvanja v nesoglasjih,...

Slo-Tech - Na Inštitutu za kemijo Max Planck v nemškem Mainzu so postavili nov rekord v visokotemperaturni superprevodnosti. Odkrili so, da vzorci lantanovega hidrida (LaH₁₀) zadržijo superprevoden značaj vse do temperature -23 °C, če jih izpostavimo dovolj visokemu tlaku. S tem so rekord iz leta 2015 dvignili za skoraj petdeset stopinj, kar nas navdaja z optimizmom, da tudi superprevodnosti pri sobni temperaturi ni več daleč. Nekoliko manj optimistična pa je opomba, da so morali za trenutni dosežek vzorec izpostaviti tlaku 170 GPa, kar je 1,7-milijonkrat več kot na površju Zemlje.

Čeprav je skupina Mikhaila Eremetsa znana in uveljavljena skupina, košček dokaza, da bi bilo novo odkritje...

AP News - Znanstvenik He Jiankui iz Šendžena trdi, da sta se nedavno rodili zdravi dvojčici, ki so ju z genskim inženiringom napravili odpornejši za nekatere bolezni. Dogodek še ni neodvisno potrjen, je pa v stroki takoj sprožil burne odzive, saj gre za etično sporen poseg, hkrati pa potencialno za enega najprelomnejših dogodkov v človeški zgodovini.

Odkar so pred dobrimi tremi leti pričeli izvajati poskuse z genskim inženiringom na človeških zarodkih, se stvari odvijajo z bliskovito naglico. In to kljub temu, da so po svetu (pogojno) dovoljeni kvečjemu eksperimenti v laboratoriju, ne pa tudi dejanska vsaditev takšnega ploda ali rojstvo gensko modificiranih otrok.

Zato je v stroki in širše završalo, ko je neposredno pred drugim...

Slo-Tech - Sredi minulega meseca se je na spletnem arhivu znanstvenih člankov s širšega področja fizike (arXiv) znašel članek dveh indijskih znanstvenikov, ki opisujeta, kako sta odkrila material, ki je superprevoden pri običajni temperaturi. Sestavek še ni recenziran (peer review) in objavljen v kakšnih reviji, a v fiziki je običajno, da so prve verzije člankov dostopne na arXivu. Raziskovalca trdita, da sta uspela pri normalnem tlaku in temperaturah -37 °C (kar je za superprevodnike izredno visoko in praktično sobna temperatura) v superprevodno stanje spraviti vzorce iz zlitine srebra in zlata. Če bo odkritje potrjeno, bo to eno največjih odkritij fizike in revolucija na področju materialov in...

ScienceAlert - Pred mesecem dni je bila vroča novica, da naj bi na Harvardu uspeli pripraviti kovinski vodik. Novica je požela veliko zanimanja, ker gre za že leta 1935 napovedano obliko vodika, ki se nam je vse odtlej izmikala, in zlasti tudi ker številni strokovnjaki navedbam niso verjeli. Avtorja si s hitro objavo, še preden bi izvedla vse potrebne poizkuse za karakterizacijo, nista naredila usluge. Izmerila sta tlak, nista pa na primer preverila agregatnega stanja vzorca in njegove električne prevodnosti. To bo sledilo kasneje, sta dejala, najprej je bilo bistveno objaviti članek.

Kot kaže, bomo morali na kakršnekoli teste še zelo dolgo čakati, ker vzorca kovinskega vodika ni več. Hranili so ga pri temperaturi blizu...

Science Magazine - Kot kovine v kemiji poimenujemo snovi, ki imajo delokaliziran elektronski oblak, dobro toplotno in električno prevodnost ter kovinski sijaj. Nekoliko manj znano pa je dejstvo, da lahko kovinsko obliko zavzamejo tudi klasične nekovine, če jih izpostavimo zadostnemu tlaku in dovolj nizki temperaturi. Ogljikove nanocevke ali žveplo pod visokim tlakom sta tipična primera spojin, ki sta kovinska. Že osem desetletij pa znanstveniki poizkušajo pripraviti kovinski vodik, ki so ga teoretični izračuni napovedali davnega leta 1935. Sedaj jim je končno uspelo, trdita Ranga Dias in Isaac Silvera s Harvarda, čeprav v stroki o tem še ni soglasja.

Trden kovinski vodik naj bi imel po napovedih številne zanimive lastnosti, in sicer...

Nature - Raziskovalci z Inštituta za kemijo Maxa Plancka so še nekoliko dvignili temperaturo, pri kateri je še vedno mogoče opaziti superprevodnost (prevajanje električnega toka brez upornost). Material iz kovinskega vodikovega sulfida je bil superprevoden do temperature 203 K oziroma -70 °C, kar je absolutni svetovni rekord. Manj priročno je dejstvo, da so morali vzorec izpostaviti tlaku 96 gigapaskalov, kar je približno milijonkrat več od zračnega tlaka ob morju. O tem pišejo v zadnji številki Nature.

Gre za nadgradnjo oziroma dokončanje decembrskega članka, ko jim je uspelo priti do temperature -83 °C. Vse to so že te temperature, ki jih je v laboratorijih mogoče trivialno doseči...

New Scientist - Profesor Donald G. Fleming z University of British Columbia v Vancouvru je s sodelavci pripravil posebno eksotično vrsto helija, ki se kemijsko obnaša kakor vodik, o čemer so poročali v članku Kinetic Isotope Effects for the Reactions of Muonic Helium and Muonium with H₂, ki je izšel v reviji Science.

Navaden vodik sestoji iz protona, ki sestavlja jedro, in elektrona, ki kroži okrog jedra. Težja izotopa devterij in tritij imata v jedru še en oziroma dva nevtrona, zaradi česar sta dvakrat oziroma trikrat težja od lahkega vodika. V kemiji je razlika med izotopi praktično nezaznavna, edina opazna razlika je kinetični izotopski efekt. Ta se kaže kot različna hitrost reakcij, manjša kislost devteriranih spojin, spremenjena jakost vodikove vezi itn.

V ciklotronu TRIUMF v Vancouvru so v...

Nature - V reviji Nature Materials so objavili članek raziskovalcev dr. Boštjana Genoria (Laboratorij za elektrokemijo materialov na Kemijskem inštitutu in FKKT UL) in dr. Dušana Strmčnika, (Argonne National Laboratory, ZDA), ki sta skupaj s sodelavci oblikovala in razvila nov selektivni katalizator za nizkotemperaturne gorivne celice s protonsko izmenjevalno membrano (PEM FC).

Pri oksidaciji (gorenju) goriva nastajajo toplotna energija, voda in ostali produkti, odvisni od vrste goriva. V gorivnih celicah pa se s pomočjo katalizatorjev kemične reakcije izvajajo nadzorovano, pri njih pa poleg toplotne energije nastaja tudi električna energija. Gorivne celice se med seboj razlikujejo po tem s kakšnim gorivom jih...

Heise - Pred točno sto leti, 14. septembra 1909, sta nemška kemika Fritz Haber in Carl Bosch, vložila zahtevek za podelitev patenta za pridobivanje amoniaka po postopku, ki se danes imenuje Haber-Boschev postopek. Gre za izjemno pomemben postopek, ki je revolucioniral pripravljanje gnojil in pridobivanje razstreliv. Prve korake na tem področju je napravil Haber, BASF pa je postopek kupil in dodelil Boschu, ki ga je priredil za masovno proizvodnjo.

Narava je namreč z dušikom še enkrat več pokazala svoj smisel za ironijo. Ta nereaktiven element je neobhodno potreben za uspevanje rastlin, naša atmosfera sestoji iz 80 odstotkov dušika, a ga v elementarni obliki...