Technology Review - Serija novih študij, ki so prečesale doslej izvedene raziskave vpliva digitalne tehnologije na duševno zdravje otrok, je pokazala, da krivde za morebitne bolezni in motnje ni mogoče zanesljivo naprtiti povečanju časa, ki ga mladina danes nameni gledanju v zaslone.

Radi se norčujemo iz mularije, ki zasanjano zre v svoje telefone, digitalne naprave pa so po videoigrah, težkometalni glasbi in pohujšljivi literaturi postale nova zloglasna reč, nad katero starši vijejo roke. Zdravstvene organizacije, kot je WHO, so v zadnjem času izdale smernice, ki svetujejo omejitev časa, ki ga otroci in mladina prebijejo za zasloni, toda strokovnjaki ob tem vse bolj opozarjajo, da ta dejavnik sam zase ne more biti merilo za vpliv, ki ga ima moderna elektronika na človeka.

Tri študije so se ob koncu leta lotile meta-analiz doslej zbranih podatkov in njihov enotni sklep je, da časa, prebitega pred zasloni, ne moremo z gotovostjo neposredno povezati s pojavnostjo depresije, anksioznosti,...

Comparitech - Bob Diachenko in varnostno podjetje Comparitech sta objavila poročilo o podatkovni bazi, ki je bila na nekem strežniku dosegljiva brez varnostnega gesla ali kake druge oblike avtentikacije. Gre nekaj več kot 267 milijonov uporabnikov Facebooka, njihova imena, telefonske številke, datume obiskov in userID številke. Raziskovalci domnevajo, da gre za kak ostanek nekdanjih zlorab Facebookovih APIjev, namenjenih zunanjim razvijalcem.

Odkritje so takoj prijavili ponudniku strežnika, kljub temu pa je bila baza prosto dostopna kaka dva tedna in se je medtem že pojavila za prenos na enem od hekerskih forumov. Prizadeti uporabniki lahko tako računajo, da bodo v bodoče deležni kake phishing kampanje in drugih zlorab.

S Facebooka so na novinarsko poizvedovanje na kratko odgovorili, da gre verjetno za podatke še izpred časov, ko so v podjetju začeli bolj resno jemati zasebnost in varovati uporabniške podatke. Ni treba posebej poudarjati, da se je podjetje v zadnjih letih že zapletlo v...

Slo-Tech - Kdo bi si mislil, a v ugledni reviji PNAS so objavili izsledke študije, ki je odkrila povezavo med uporabo družabnih omrežij in zmanjšano umrljivostjo. Po številnih raziskavah, ki so kazale negativne učinke Facebooka, saj njegova uporaba škoduje razpoloženju in je korelirana z depresivnostjo, so sedaj raziskovalci našli nepričakovano pozitivno korelacijo. A v resnici ni tako zelo nepričakovana.

Številne študije so že pokazale, da je socialna mreža nujna za kakovostno življenje in da zmanjšuje zgodnjo umrljivost. Družabna omrežja so še vedno socialna mreža, interakcije na njih pa druženje, le v drugačni obliki. Navsezadnje je interakcija prek Facebooka s prijateljem na drugem koncu sveta še vedno boljša kot nobena interakcija z njim oziroma njo.

Raziskovalci...

Facebook - Kakršnokoli mnenje imamo o širnem deljenju osebnih podatkov s svetom, ki ga ponuja in vzpodbuja Facebook, je za raziskovalne namene to koristno. Družabna omrežja in internet nasploh nudijo zakladnico podatkov, iz katerih je mogoče izluščiti zanimive podatke. Facebook to redno počne na svoji podstrani Data Science. V zadnjih dneh so obdobju primerno obravnavali ljubezen in odkrili zanimive vzorce.

Raziskovali so pare, ki jih na Facebooku zaradi prikladne nastavitve (v zvezi z ...) ni težko odkriti, če to seveda želijo. Najprej so primerjali, kako se pari oblikujejo glede na veroizpoved posameznikov. Čeprav je v nekaterih državah prebivalstvo sila mešano, so zveze povsod po svetu precej konzervativne. Ljudje se načeloma odločajo za ljudi enake...

BBC - Študij o učinkih uporabe družabnih omrežij na posameznika je bilo opravljenih že več, a nobena še ni raziskovala, kako njihova uporaba vpliva na razpoloženje in splošno zadovoljstvo uporabnikov. Raziskava Univerze v Michiganu kaže, da negativno.

Analizirali so, kako se uporabniki družabnih omrežij počutijo po uporabi. Raziskovalce je zanimal vpliv na splošno zadovoljstvo z življenjem in na počutje. Vzorec je bil sicer sorazmerno majhen (82 ljudi), a vseeno so rezultati zanimivi. Ugotovili so namreč, da se takoj po uporabi Facebooka ljudje počutijo slabše, hkrati pa se znižuje tudi njihovo zadovoljstvo z življenjem.

Samo po sebi to še ni dovolj. Preverili so še nekaj...

BBC - Na Otoku se je prvikrat primerilo, da so spletne strani socialnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter, priljubljenejše od pornografskih strani. Experian Hitwise analizira promet po britanskih kablih in ugotovili so, da je januarja 12,46 odstotkov vsega prometa predstavljala interakcija na socialnih omrežjih, medtem ko je na pornografijo odpadlo 12,18 odstotka prometa. Z drugimi besedami, Britanci so tega meseca strani socialnih omrežij obiskali 2,4 milijardokrat.

Med temi stranmi je seveda z naskokom na prvem mestu Facebook, ki pobere 56-odstotni tržni delež. V Veliki Britaniji ima Facebook že 30 milijonov uporabnikov, kar je več kot polovico prebivalstva. Uporabniki pa še zdaleč ne uporabljalo le ene strani, saj eden izmed osmih takoj po obisku Facebooka...

Slo-Tech - Pred kratkim sta bili objavljeni kar dve raziskavi, ki sta osvetlili vplive uporabe Facebooka na duševno stanje. Njuni rezultati so na prvi pogled nasprotujoči, a podrobna analiza odkrije, da se dopolnjujejo. Facebook namreč po eni strani izboljšuje samopodobo uporabnikov, a po drugi strani tudi povzroča stres. Starejše študije podobno kažejo, da ima lahko Facebook veliko negativnih učinkov na duševnost.

Prva raziskava je pokazala, da velika množica prijateljev na Facebooku stresno vpliva na posameznika. Izvedli so jo na škotski Edinburgh Napier University, kjer so analizirali približno 200 rednih uporabnikov Facebooka. Ugotovili so, da se 12 odstotkov uporabnikov spričo Facebooka počuti anksiozne in ima v povprečju 117 prijateljev, medtem ko ima preostanek, ki ne počuti tako, v...

First Monday - Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si velja tudi pri uporabi socialnih omrežij. Moderni način življenja namreč omogoča enostavno zbiranje in sledenje človeških interakcij. Nekje obstajajo zapisi o vseh poslanih in prejetih elektronskih sporočilih, telefonskih klicih in SMS-ih. Na tem mestu ni pomembno, ali jih kdo dejansko bere - dovolj je, da obstaja možnost, da bi jih kdo. In ker gliha vkup štriha, se da na podlagi analize socialnih kontaktov zelo dobro profilirati posameznika s skrbnim pregledom njegovih prijateljev, ne da bi karkoli vedeli o njem.

Pojav Facebooka in podobnih strani pa to omogoča sleherniku, saj so podatki o interakcijah tu dostopni vsem in ne le posvečenim (npr. telefonskemu operaterju)....