Reuters - Reuters poroča, da je Yahoo lani začel nadzorovati in prebirati vso elektronsko pošto, ki so jo prejeli njegovi uporabniki, ter jo selektivno posredovati FBI ali NSA. To so potrdili trije viri: dva nekdanja zaposlena v Yahooju in tretji s početjem seznanjen vir, Yahoo pa je posredoval precej medlo ne-zanikanje, saj so v odzivu zapisali zgolj, da so podjetje, ki spoštuje ameriško zakonodajo.

O tajnih odredbah, ki jih ameriške obveščevalne službe vročajo ameriškim podjetjem, smo že večkrat pisali. Formalno mora tako prestrezanje odobriti tajno sodišče, a to s tem nima prav nobenih problemov - lani je odobrilo kar vse zahtevke. Zaradi takih odredb je ugasnil na primer Lavabit. Nekoliko drugače se je na FBI-jev zahtevek, da mu odšifrira telefon iPhone 5C,...

Reuters - Ameriško sodišče za nadzor nad tujimi obveščevalci (FISA Court), ki bdi nad akcijami ameriških obveščevalnih služb v ZDA in pri katerem morajo NSA, FBI in druge organizacije pridobiti odredbo za nadzor nad tujimi obveščevalci na ozemlju ZDA, je v letu 2015 odobrilo prav vse zahtevke.

Sodišče je lani od FBI in NSA prejelo 1457 zahtevkov za nadzor telekomunikacij (elektronska pošta, telefonski klici ipd.) ter zavrnilo nobenega. Tako je razbrati v kratkem sporočilu, ki so ga prejeli vodje pristojnih odborov v ameriškem kongresu. Sodišče s tem nadaljuje minulo prakso, saj so v letu 2014 prejeli 1379 zahtevkov in spet odobrili kar vse. Sodišče je nazadnje kakšen zahtevek zavrnilo leta 2009, in sicer dva, pred tem pa še leta 2008 enega, leta 2007 štiri, leta 2006...

The Wall Street Journal - Naposled sta tudi Microsoft z Bingom in Yahoo začela izvajati sodbo evropskega sodišča o pravici do pozabe, ki je maja močno razburkala internet in Evropejcem daje pravico, da od iskalnikov zahtevajo umik povezav do člankov, ki vsebujejo neprimerne osebne podatke. Google se je kot največji iskalnik v Evropi odzval prvi, a seveda morata isto storiti tudi Yahoo in Bing. Čeprav je slednji obrazec za izbris povezave objavil že junija, je šele sedaj izbrisal prve povezave.

Google je o svojem postopku povedal največ, predvsem kot obliko neprikritega pritiska na Evropsko komisijo, naj vendarle dodela merila za izbris, ki so za zdaj arbitrarno prepuščena kar vsakemu iskalniku posebej. Google je oblikoval poseben odbor, ki preučuje zahteve za pozabo in odloča o upravičenosti; takšnih je...

Slo-Tech - Ko je izbruhnila afera o prisluškovanju, ki ga na različne načine izvajajo NSA in partnerske obveščevalne agencije po svetu, podjetja najprej sploh niso smela priznati, da je NSA od njih zahtevala izročitev kakšnih podatkov. Odredbe po zakonu FISA namreč strogo prepovedujejo že razkritje samega obstoja odredbe, kaj šele njene vsebine. Podjetja so kasneje dobila dovoljenje, da razkrijejo število zahtevkov, kar so storila (Apple, Microsoft in Facebook, Google), več pa niso smela.

Začel se je boj za pravico dostopa do teh informacij in ta teden so podjetja dosegla majhno zmago. Z zakasnitvijo šest mesecev smejo razkriti, koliko podatkov so predala NSA zaradi odredb po zakonu FISA. Podatki za obdobje od januarja do junija 2013 kažejo, da je

Washington Post - Washington Post je pridobil tajne dokumente NSA, ki razkrivajo bistveno večji obseg prestrezanja internetnih komunikacij, kot je to veljalo v primeru Prism. Najnovejši dokumenti, ki jih je razkril Edward Snowden, kažejo, da je NSA prestrezala tudi interno komunikacijo med podatkovnimi centri internetnih velikanov brez vednosti udeleženih podjetij.

Afera Prism ima mnogo aspektov, vse od prisluškovanja svetovnim voditeljem do prečesavanja podatkov v oblačnih internetnih storitvah. Podjetja, kot so Facebook, Google in Microsoft, so naposled priznala, da ima NSA dostop do nekaterih informacij, a le do tistih, ki jim jih morajo posredovati na podlagi odredb sodišča po FISA. Najnovejša...

Electronic Frontier Fundation - O prahu, ki ga je v drugi polovici lanskega leta dvignila organizacija WikiLeaks, je bilo na Slo-Techu že veliko napisano. Ameriška vlada in politika sta napovedali povračilne ukrepe na celi črti, od blokade domene, zamrznitve PayPal in bančnega računa, pa kazenskega pregona, pa sprememb zakonodaje, da bi bil pregon sploh možen. Seveda so se lotili tudi socialnih omrežij, ki jih WikiLeaks s pridom uporablja za razširjanje informacij.

Kot je v začetku januarja zapisal Washington Post, je ameriško pravosodno ministrstvo že lanskega decembra pridobilo sodno odredbo zoper upravitelje omrežja Twitter, in sicer za prometne in druge podatke uporabnikov Juliana Assangea, domnevnega žvižgača Bradley Manninga ter pomembnejših...