Spiegel Online - V začetku leta 2018 je skupina novinarjev in aktivistov za človekove pravice vložila pritožbo na nemško ustavno sodišče, s katero je želela spodbiti veljavnost zakonskega določila, ki je nemški tajni službi BND (Bundesnachrichtendienst) omogočala prisluškovanje tujim novinarjem. Zakon o BND je namreč nemški tajni službi dovoljeval ne samo prestrezanje telekomunikacij znotraj Nemčije in pri povezavah med Nemčijo in tujino, pač pa tudi prisluškovanje tujcem na tujem ozemlju. Za slednje primere pa po mnenju BND ustavne pravice, ki jih imajo nemški državljani niso veljale, zato so obveščevalci elektronsko pošto, tekstovna sporočila in telefonske klice lahko začeli nadzorovati brez utemeljenega suma ter tudi brez sodne odredbe.

Tožniki so v tožbi trdili, da bi to ogrozilo obstoj mednarodnega preiskovalnega novinarstva, saj bi onemogočilo zaupanje med novinarji in njihovimi viri, ter okrnilo uredniško integriteto. Pritožniki so tudi izpostavili, da bi v primeru mednarodnega sodelovanja...

Google - Google ima glede na število uporabnikov androidnih telefonov verjetno največ informacij o migracijskih tokovih in gibanju prebivalstva. Ker so takšne informacije v trenutni epidemiji zelo koristne, je Google začel izdajati posebna poročila (Community Mobility Reports), kjer si je možno pogledati agregirane anonimizirane podatke o mobilnosti prebivalstva. Poročila so urejena po državah in se redno posodabljajo. Za Slovenijo je bilo najnovejše poročilo pripravljeno 29. marca, torej v nedeljo.

Google je aktivnosti prebivalstva razdelil na: razvedrilo (restavracija, kavarne, velika nakupovalna središča, knjižnice, kino itd.), nakupovanje (trgovine, tržnice, lekarne), parke (parki, plaže), postaje javnega prometa, delovna mesta in dom. V primerjavi s povprečjem pred izbruhom koronavirusa v vseh kategorijah (razen dom) beležijo velik upad aktivnost. Poleg podatkov na ravni države so pripravili tudi razrez po mestih, kjer so podatki v glavnem podobni. Ljudje so več doma in manj pohajajo...

Slo-Tech - V Kaliforniji je z današnjim dnem začel veljati zakon o zasebnosti potrošnikov, ki naj bi podobno kot evropski GDPR dal posamezniku v roke več vzvodov za odločanje o usodi lastnih podatkov. Zakon je pomembna sprememba v ameriškem dojemanju zasebnosti, zlasti, ker je del Kalifornije tudi srčika digitalne industrije, Silicijeva dolina. Po poročanju medijev je zaradi kompleksnega nabora novih pravil stanje tam podobno, kot je bilo pred poldrugim letom v EU, beri, trenutno vlada precejšnja zmeda.

Srž zakona bi lahko povzeli nekako takole: če vaše podjetje letno upravlja s podatki najmanj 50.000 prebivalci Kalifornije, potem jim mora pojasniti, kaj s temi podatki počne, prav tako jim mora dati možnost, da zahtevajo, da se z njihovimi podatki ne trguje, pa tudi možnost, da zahtevajo izbris vseh podatkov, ki se nanašajo na njih. Pomembne spremembe se nanašajo tudi na spremljanje spletnega prometa s pomočjo zunanjih storitev, take spletne strani bodo uporabniku morale ponuditi gumb "Ne...

Slo-Tech - Nemško ustavno sodišče je ugodilo zahtevi skupine novinarjev in aktivistov za človekove pravice, s katero želijo preprečiti veljavnost zakonskega določila, po katerem lahko nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst) prisluškuje tujim novinarjem. Po mnenju tožnikov - med njimi je tudi Slovenec Blaž Zgaga - bi to onemogočilo zaupanje med novinarji in njihovimi viri, prav tako pa tudi uredniško integriteto, zlasti, ko gre za t. i. preiskovalno novinarstvo, ki se zadnja leta precej bolj organizira na mednarodni ravni. Prav prek takega mednarodnega sodelovanja uredništev bi lahko BND posredno nadzorovala tudi nemške novinarje.

Sodišče bo tako sredi januarja prihodnje leto opravilo dvodnevno ustno javno obravnavo primera. Slednje ni pogosta praksa, nemško ustavno sodišče se za tako obravnavo praviloma odloči le, ko gre za pomembna družbena vprašanja.

Zakon o BND je bil sicer sprejet že leta 2016, potem, ko so razkritja Edwarda Snowdna pokazala, da tajne službe svoje delo...

Slo-Tech - Ste varni pred prisluškovanjem obveščevalcev SOVE (in vseh njihovih pogodbenih podizvajalcev)? Pravzaprav ne. Pravica do tajnosti pisem in drugih občil, ki je na papirju ustavna kategorija, s konvencijami varovana človekova pravica, je v slovenski praksi očitno le mrtva črka na papirju. Prvi indici o tem so se pri nas pojavili že vsaj pet let preden nam je na naše veliko zgražanje Snowden povedal, da to počno tudi američani.

Slovenski obveščevalci namreč že vsaj od leta 2008 zgolj po odločitvi svojega direktorja dostopajo do vseh mednarodnih zvez slovenskih telekomunikacijskih podjetij. To v praksi pomeni, da podobno kot v ZDA slovenski operaterji pošiljajo kopijo mednarodnega prometa SOVI in ji s tem omogočajo dostop do vseh podatkov, ki se pretakajo v tujino.

Zaradi tega že več kot desetletje poteka ping pong med Informacijskim pooblaščencem in SOVO, ki pa do danes ni prinesel nobenih rezultatov razen obsežnega materiala, ki bi nedvoumno imel precejšnjo zabavno vrednost, če ne...

Slo-Tech - V resnici je že Edward Snowden z objavo dokumentov leta 2013 pokazal, da se v modernem svetu na internetu prisluškuje vsem in vsakomur, le da tega države niso obešale na veliki zvon. Pred tem se je o prisluškovanju le špekuliralo, Snowden pa je priskrbel prve konkretne dokaze. Toda države so še vedno večidel zanikale te prakse. Velika Britanija in Južna Afrika pa sta sedaj javno priznali, da imata opremo za množično prestrezanje internetnega prometa in da jo tudi uporabljata. Ta razkritja so na dan prišla v več sodnih postopkih, kjer sta bili državi prisiljeni razkriti nekatere dokumente.

V Veliki Britaniji gre za program Tempora, kakor se imenuje prestrezanje podatkov na podmorskih kablih, ko ti pridejo na britansko obalo. Privacy International je zaradi tega tožil britansko državo,...

Freedom House - Poročilo think tanka Freedom House o stanju svobode na spletu za letošnje leto ni preveč spodbudno. Internetne svoboščine globalno upadajo že osmo leto zapovrstjo, še zlasti potem, ko so nekatere vlade pogrom nad lažnimi novicami in naraščajoče zbiranje osebnih podatkov izkoristile še za utišanje političnih nasprotnikov. Poročilo navaja, kako je širjenje govoric, lažne propagande in sovražnega govora pomagalo razplamtevati nasilje v Mjanmaru, Šri Lanki in Indiji. Za nazadovanje ima, tako poročilo, precejšnje zasluge Kitajska, ki drugim vladam uspešno izvaža svoje standarde ter tudi strojno in programsko opremo za izvajanje nadzora nad državljani. Kitajska je tudi sicer v poročilu označena kot najhujša kršiteljica spletnih svoboščin.
...

The Verge - Unija namreč pripravlja sprejem novih predpisov, ki bi storitvam, kot so YouTube in družabna omrežja, naložila da v eni uri odstranijo teroristično propagando s svojih platform. V nasprotnem primeru jih čaka denarna kazen. Bruselj je namreč že letos marca v posebnem priporočilu za države članice in podjetja, ki jih to zadeva, zahteval odločnejši pristop do takih pojavov in že tedaj predpisal 60 minutni rok za odstranitev takih vsebin. A kot rečeno, je tedaj šlo zgolj za nekakšno priporočilo, ki pa rezultata ni obrodilo, zato so evropski uradniki očitno s korenčka prešli na palico.

Bolj trde prijeme je v današnjem pogovoru za Financial Times - članek je žal plačljiv - napovedal evropski...

Reporters Without Borders - Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in premier Sebastian Kurz sta na včerajšnji skupni konferenci za novinarje od nemških oblasti zahtevala pojasnila glede prisluškovanja in nadziranja politikov, mednarodnih organizacij, novinarjev in podjetij na avstrijskih tleh.

Med leti 1999 in 2006 je namreč nemška zvezna obveščevalna služba (BND) spremljala kakih 2000 tovrstnih tarč, sta včeraj razkrila avstrijski dnevnik Der Standard in tednik Profil. Med spremljanimi organizacijami so bile tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), ameriška in iranska ambasada, Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC), pa tudi avstrijska...

Spiegel Online -
Nemška vohunska agencija BND je leta vohunila za mednarodnim združenjem policij Interpol, tako na sedežu organizacije kot v njenih podružnicah v desetih državah, razkriva Der Spiegel. Poleg Interpola naj bi Nemci vohunili tudi za Europolom. Spiegel je sicer že februarja razkril, da je BND nadzorovala svetovne medijske hiše, kot sta New York Times in Reuters.

Afere BND pa prihajajo v javnost v času, ko se preiskava nemškega parlamenta glede prisluškovanja NSA politikom, počasi bliža koncu. Nemški preiskovalci naj imajo samo še slaba dva meseca časa da končajo preiskavo, pogovorili pa se bodo tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel. Tej naj bi NSA neposredno prisluškovala prek njenega mobilnika.

Slo-Tech - Kot smo bili obveščeni, je naključni uporabnik interneta ugotovil, da je imel ponudnik dostopa do interneta Telemach, d.o.o. še do nedavnega napačno nastavljene e-poštne strežnike, tako da so bili podatki o tem, komu in kdaj njihovi uporabniki pošiljajo e-poštna sporočila, prosto dostopni prek interneta. Specifično, nekatere podporne strežnike, ki naj bi bili namenjeni samo njihovim zalednim sistemom, so imeli nastavljene tako, da so bili prosto - brez gesla, šifriranja ali drugih omejitev - dostopni vsakomur, ki bi vedel, kam pogledati.

Njihov strežnik za iskanje (uporabljali so elastic search) je bil tako prosto dosegljiv na naslovu http://31.15.*.*:9200/_all/_search. IP smo seveda...

Slo-Tech - Nemška obveščevalna služba BND je nezakonito zbirala in analizirala podatke z uporabo metod za množično nadzorovanje tako Nemcev kot drugih državljanov, je v do sedaj zaupnem poročilu vladi Angele Merkel zapisal nemški informacijski komisar. Ja, za dogajanje je vedel tudi urad Merklove.

Celotna zgodba je javnosti prvič postala znana pred tremi leti, ko je Edward Snowden razkril vseobsežno spremljanje komunikacij na svetovni ravni, v katero je vključena tudi nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst). Nemška vlada je želela to po hitrem postopku pomesti pod preprogo, Informacijski...

Heise - Te dni se je v javnosti pojavila pogodba med nemško obveščevalno službo (BND) in nemškim telekomom po kateri le ta naročniku posreduje ves tranzitni promet, ki se po DT infrastrukturi pretaka čez Nemčijo. Promet, katerega izvor ali ponor je v Nemčiji je izrecno izvzet.

BND glede na objavljeno pogodbo za storitev plačuje 6.500 EUR mesečno. Razkritje je zanimivo tudi iz vidika nemškega odziva na podoben ameriški program (PRISM).

V Sloveniji smo glede tega precej bolj napredni. Dvajseti in enaindvajseti člen ZSova se tako glasita:

20. člen

Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, lahko agencija za opravljanje svojih nalog uporablja naslednje posebne oblike pridobivanja podatkov:
– spremljanje mednarodnih sistemov zvez;
– tajni nakup dokumentov in predmetov;
– tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje.

21. člen

(1) Spremljanje mednarodnih sistemov zvez ter tajni nakup dokumentov in predmetov dovoljuje direktor...

Heise - Süddeutsche Zeitung in WDR pišeta, da je nemška obveščevalna agencija BND prisluškovala internetnemu prometu na največjem vozlišču na svetu DE-CIX in zbrane podatke posredovala ameriški NSA.

V Nemčiji od aprila teče parlamentarna preiskava o prisluškovanju NSA in udeležbi BND. Zaupni dokumenti, ki jih je nemška vlada predložila preiskovalni skupini nemškega parlamenta, razkrivajo, da je BND v letih 2005-2008 prestrezala promet na vozlišču DE-CIX v Frankfurtu ter sodelovala z NSA. To je največje vozlišče (internet exchange) na svetu, kjer je povprečni dnevni promet 1,7 terabita na sekundo in ki povezuje več kot 550 ponudnikov dostopa do interneta. BND in NSA sta na področju internetnega prisluškovanja začeli sodelovati na prelomu tisočletja, ko je NSA imela...

Slo-Tech - William Binney, ki ga poznamo kot enega največjih žvižgačev iz NSA iz predsnowdovskega obdobja, je ta teden potoval po Evropi, kjer je razkril marsikatero neprijetno informacijo o NSA. Med drugim je dejal, da NSA v nasprotju z lastnimi zagotovili beleži 80 odstotkov vseh klicev v ZDA, tudi njihovo vsebino.

Binney je oktobra 2011 zapustil vrste NSA, kjer je služboval trideset let, ker ni odobraval premikov k množičnemu nadzoru, ki so se začeli dogajati po napadih na WTC. Postal je žvižgač, a je to počel toliko premišljeno, da ni obtožen veleizdaje in se mu ni treba skrivati v Rusiji. Predvsem ni iz NSA odnesel nobenih dokumentov, kar je storil Snowden.

Prejšnji četrtek je Binney pričal v nemškem bundestagu, kjer teče parlamentarna preiskava o prisluškovanju...

Spiegel Online - Nemški Spiegel razkriva, da je nemška obveščevalna služba BND tesno sodelovala z NSA. Pri tem ni šlo le za izmenjavo informacij, ampak tudi za pomoč pri prisluškovanju, sodelovanje pri nameščanju naprav za prestrezanje podatkov na optičnih kablih in skupno vohunjenje za tujimi tarčami.

Spiegel navaja program Wharpdrive za prestrezanje prometa prek optičnih kablov, ki so ga odkrili zaposleni pri upravljavcu omrežja. NSA je v sodelovanju BND pripravila neškodljivo razlago, kaj naj bi bil odkriti program, BND pa je poskrbel za ponovno namestitev prisluškovalnih orodij. Ni sicer znano, kje in kdaj so omenjeni program nameščali - verjetno ga uporabljajo na več lokacijah - a zanimivo je, da je NSA zaupala tako pomembno nalogo BND-ju. Ustavni pravniki v Nemčiji izražajo pomisleke nad tem delovanjem, saj nemška ustava...

Schneier.com - Sredi novembra so na Wikileaks objavili tajni seznam IP-naslovov, ki jih je pri svojem delu uporabljala nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst). Gre za interni dokument hčerinskega podjetja nemškega Telekoma, T-Systems, katerega verodostojnost je že potrjena.

Raziskava, ki so jo opravili pri Wikileaks, je pokazala, da so iz omenjenih IP-naslovov agentje nemške tajne službe urejali Wikipedijo (iz vnosa o nemški tajni službi BND so odstranili nekatere informacije), iz teh IP-naslovov so preiskovali spletne strani ruske vlade, obiskovali forume in spletišča, ki so vsebovali podatke o terorizmu in terorističnih aktivnostih, obiskovali spletno stran berlinske posredovalnice tim. poklicnih spremljevalk itd.

Po podatkih Wikileaks naj bi se omenjeni IP-naslovi fizično nahajali v Münchnu, Berlinu, Flensburgu, Freiburgu in Braunschweigu, kjer naj bi po javno znanih podatkih BND imela svoje urade za elektronske operacije, del IP-naslovov pa naj bi pripadal domeni bvoe.de...