New York Times - Irski pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov je pričel preiskavo o tem, kako Facebook seli podatke evropskih uporabnikov v ZDA. Preiskava je posledica poletne odločitve Sodišča EU (ECJ), ki je je razveljavilo odločitev Evropske komisije (EK), s katero je ta ugotovila, da je zaščita osebnih podatkov v ZDA primerljiva evropski. Prav ta odločitev EK je Ameriškim spletnim podjetjem za nekaj let podaljšala možnost izvoza osebnih podatkov, potem, ko je ECJ s še starejšo odločbo iz leta 2015 razveljavilo dogovor EK in ZDA o t. i. varnem pristanu. Za tak razplet sta posredno zaslužna spletni aktivist Max Schrems, ki se je spustil v sodne spore s Facebookom in irskim pooblaščencem, pa seveda Edward Snowden, ki je priskrbel podatke o tem, kako so podatki Facebookovih uporabnikov vsak trenutek dostopni uslužbencem ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA).

Irski pooblaščenec sicer bdi nad Facebookovimi praksami glede osebnih podatkov uporabnikov iz držav članic EU, v primeru kršitev...

ECJ - Ko smo pred petimi leti poročali o odločitvi sodišča EU, ki je takrat razveljavilo dogovor med Komisijo in ZDA o varnem pristanu na področju izvoza osebnih podatkov, si nihče ni predstavljal, da bo sodišče čez pet let moralo ponoviti odločitev.

Danes je sodišče objavilo sodbo, s katero razveljavlja odločitev Komisije, s katero je ta ugotovila, da je zaščita osebnih podatkov v ZDA primerljiva evropski. Primer seveda zadeva ponudnika družbenega omrežja Facebook in njihovo benevolentno sodelovanje z ameriškimi obveščevalnimi službami. Poglejmo.

Facebook ima trenutno poldrugo milijardo aktivnih uporabnikov (ki še kar prihajajo), vendar se njihov pravni oddelek trenutno ukvarja predvsem z enim posameznikom, ki njihove storitve pravzaprav ne želi več uporabljati.

O delu avstrijskega pravnika in aktivista Maxa Schremsa smo že pisali. Njegova zgodba se je začela pred dobrimi devetimi leti, ko je tekom študijske izmenjave v ZDA poslušal predavanja Facebookevega prvega pravnika za...

Slo-Tech - Odkar je izbruhnil škandal Cambridge Analytica, sta se zasebnost in Facebookovo tolmačenje zasebnosti postala zelo pomembni temi. Mozilla ni zgolj eno izmed prvih podjetij, ki je nehala oglaševati na Facebooku, temveč je celo pripravila orodje za zajezitev Facebookovega sledenja uporabnikom. Facebook namreč uporablja številne metode, da ljudi spremlja tudi, ko zapustijo njegovo spletno stran. Različne spletne strani, ki vsebujejo gumbe za všečkanje ali neposredno vpisovanje komentarjev prek Facebooka, so najočitnejši primeri elementov na strani, s katerimi Facebook izvaja sledenje.

Zato je Mozilla pripravila Facebook Container, ki poizkuša uporabnikovo identiteto na Facebooku izolirati...

Slo-Tech - Berlinsko okrožno sodišče je odločilo, da je Facebookova uporaba osebnih podatkov svojih uporabnikov nezakonita, ker predhodno ni pridobil informiranega soglasja. Združenje nemških potrošniških organizacij (VZBV) je bilo od leta 2015 v sporu s Facebookom. Očitalo mu je, da uporabnikov ne obvesti o obsegu zbiranja podatkov na primeren način, hkrati pa privzeto omogoči deljenje informacij in možnosti za nastavitev višje stopnje zasebnosti zakoplje globoko v središče za nastavljanje.

Facebook se na odločitev lahko pritoži in bo to skoraj zagotovo tudi storil. A za zdaj velja, da je Facebook nezakonito uporabljal osebne podatke, ker ni imel informiranega soglasja za obdelavo. Primer je aplikacija za pametne telefone, kjer je lokacijska funkcija avtomatično aktivirana. Drugi primer je vidnost profila v splošnem internetu, torej možnost, da ga najdejo Googlovi in ostali pajki; Facebook je privzeto omogočil to možnost. Vse te kljukice za odpovedovanje zasebnosti, ki jih Facebook privzeto...

Slo-Tech - Nemški informacijski pooblaščenec je izrekel globo podjetju Adobe, ker je kljub razveljavitvi dogovora o varnem pristanu glede izmenjave osebnih podatkov med Evropsko komisijo in ZDA nadaljeval iznos osebnih podatkov evropskih državljanov v ZDA. Izrekel je kazen v višini 8.000 evrov, kar je za multinacionalko neznatna vsota, a kaže na posledice, ki jih imela sodna razveljavitev dogovora. Poleg Adoba sta bila oglobljena tudi Punica (podružnica PepsiCo) v višini 9.000 evrov in Unilever v višini 11.000 evrov.

Spomnimo, da je evropsko sodišče oktobra lani razveljavilo omenjeni dogovor, saj Komisija za njegovo sklenitev ni imela pooblastil. Omenjeni dogovor je bil pomemben, ker je predstavljal temelj za iznos osebnih...

Commission nationale de l'informatique et des libertes - Francoski informacijski pooblaščenec in varuh zasebnosti CNIL (Commission Nationale de L’Informatique et des Libertés) je ugotovil, da Facebook krši francosko zakonodajo s tem, ko zbira podatke in sledi ljudem na internetu, četudi ti ne uporabljajo njegovih storitev.

Facebook namreč tudi na svojih straneh, ne da bi predhodno pridobil soglasje, uporabnikom podtakne piškotek tudi, če niso prijavljeni. Nakar ta piškotek uporablja za spremljanje uporabnikov na tretjih straneh, ki uporabljajo integracijo s Facebookovimi funkcijami všečkanja, deljenja in komentiranja. Facebook tako zbrane podatke potem uporablja za profiliranje za namene oglaševanja, kar krši pravico obiskovalcev spletnih strani do zasebnosti. Problematično je zlasti, da se temu sploh ni mogoče izogniti, saj...

Slo-Tech - Francoski informacijski pooblaščenec (CNIL - Commission Nationale de l’Informatique et des Libertés) je odločil, da mora Google pravico do pozabe razširiti na vse svoje domene, ne le evropske. Gre za posledico lanske razsodbe evropskega sodišča, da ima vsak posameznik od iskalnikov pravico zahtevati umik povezav do strani, ki ga poimensko omenjajo, če so podatki netočni, nerelevantni ali pretirano osebni. Google je namreč po evropski zakonodaji upravljavec osebnih podatkov, kar prinaša številne obveznosti.

Google se je moral v Evropi ukloniti in pravico do pozabe že izvaja. Umik povezav med iskalnimi rezultati pa je omejen le na iskanje prek evropskih domen (recimo google.si, google.fr), medtem ko mednarodni...

Slo-Tech - Francoski informacijski pooblaščenec CNIL (Commission Nationale de l'Informatique et des Libertes) od Googla zahteva, da pravico do pozabe za francoske državljane razširi na cel svet. Trenutno velja namreč le na lokalnih verzijah iskalnika, ki jih pretežno uporabljajo državljani EU.

Spomnimo, da je minilo dobro leto od odločitve Sodišča Evropske unije, da morajo iskalniki na zahtevo posameznika iz iskalnih rezultatov odstraniti povezave do člankov, ki se nanašajo nanj. To je upravičeno v primeru, ko so v članku podane informacije netočne, irelevantne ali pretirano osebni podatki. Dokaze mora predložiti posameznik, Google in ostali iskalniki pa trenutno o zahtevkih presojajo sami, kar jim povzroča veliko stroškov in...

BBC - Google je prejel seznam zahtev, ki jih mora izpolniti, če se želi izogniti dodatnim preiskavam in globam v EU zaradi sporne politike zasebnosti, ki so jo uvedli marca leta 2012.

Tedaj so združili več kot 60 različnih dokumentov o politiki zasebnosti v različnih Googlovih storitvah in pripravil en sam dokument. Glavni problem je povezovanje podatkov, saj je Google združil podatke iz vseh svojih storitev (recimo YouTuba, iskanja, Gmaila ipd.), ki so bili poprej v ločenih bazah. Evropski regulatorji zasebnosti so takoj skočili v zrak in Google kritizirali zaradi kršitev evropske zakonodaje, kjer je bil eden izmed glavnih očitkov nezmožnost izstopa iz nove politike (uporabniki niso imeli opt-outa). To Googlu ni prineslo le...

The Wall Street Journal - V EU in ZDA so ustrezne inštitucije za varovanje pravic potrošnikov in zasebnosti začele oziroma razširile svoje preiskave zoper Google, saj sumijo, da je bilo Googlovo slednje uporabnikom Applovega Safarija s piškotki protizakonito. Spomnimo, da je Google obšel nastavitve za blokado piškotkov s tretjih domen tako, da je po naložitvi elementa iframe samodejno poslal obrazec, kar je Safari zaznal kot uporabnikovo interakcijo s tretjo spletno stranjo in dovolil shranjevanje nadaljnjih piškotkov s te strani. Google je enak rezultat na drugačen način dobil tudi v Internet Explorerju, s čimer po njegovem mnenju ni nič narobe. Regulatorji trga se s tem ne strinjajo, piše The Wall Street Journal, ki je na sporno...

Heise - Francoski CNIL (Commission nationale de l'informatique et des libertés), ki skrbi za varovanje osebnih podatkov, je Googlu izrekel globo v višini 100.000 evrov. CNIL je namreč odločil, da je bilo zbiranje podatkov o brezžičnih omrežjih, ki so jih domnevno nevede prestrezala in zbirala Googlova vozila za snemanje okolice za storitev Google Street View, kaznivo dejanje.

Ko se je škandal razkril, so nekatere države sprožile preiskavo, med njimi tudi Francija. CNIL je od Googla zahteval in tudi dobil zbrane podatke. Analiza je pokazal, da Google ni zbiral le imen omrežij (SSID) in MAC-naslovov, marveč tudi vsebinske podatke o prometu.

Google ima dva meseca časa, da se na globo pritoži. Ko...