Spomnimo, da je evropsko sodišče oktobra lani razveljavilo omenjeni dogovor, saj Komisija za njegovo sklenitev ni imela pooblastil. Omenjeni dogovor je bil pomemben, ker je predstavljal temelj za iznos osebnih podatkov v ZDA za okrog 5000 evropskih podjetij. Po evropskem pravu morajo podjetja za vsak iznos podatkov dokazati, da podatke pošiljajo v odgovorne roke, kar lahko v primeru ZDA pavšalno zagotovi omenjeni dogovor. Ko je ta padel, so morala podjetja bodisi prekiniti iznos podatkov v ZDA bodisi na drugačen način zagotoviti, da se s podatki dela odgovorno.
Nemški informacijski pooblaščenec je pod drobnogled vzel 35 podjetij, ki poslujejo tudi v Hamburgu, in pri treh odkril, da se niso odzvala dovolj hitro (na voljo so bili trije meseci). Velika večina jih je v razumnem času iznos podatkov formalizirala drugače, predvsem s standardnimi pogodbenimi pogoji in varovalkami, omenjena trojica pa tega ni storila niti šest mesecev po razveljavitvi dogovora. Zaradi tega je bil njihov iznos podatkov v ZDA nezakonit, zaradi česar so si prislužila globo.
Globa je tako nizka, ker so podjetja v vmesnem času nepravilnosti že odpravila in ker je šlo bolj za administrativno nepravilnost kot za resno zlorabo osebnih podatkov posameznikov. Bodo pa v prihodnosti globe bistveno višje, opozarja informacijski pooblaščenec.
V pripravi je že nov evropsko-ameriški dogovor Privacy Shield, ki ga je Evropska komisija predstavila februarja. Informacijski pooblaščenec je skeptičen nad vsebino novega dogovora, nad katerim ima pomisleke tudi delovna skupina iz 29. člena.
