Slo-Tech - Praksa zbiranja vseh možnih podatkov z interneta za trening umetne inteligence, ki je bila sprva neregulirana in s tem trn v peti lastnikom avtorskih pravic ali ponudnikom storitev, se počasi standardizira. Redditovemu zgledu sledi tudi Stack Overflow, ki uvaja poseben API za dostop do vsebin, ki je namenjen treningu umetne inteligence. Ključni poudarek je seveda plačljivost.

Veliki jezikovni modeli znajo tudi solidno programirati, kar so se naučili na vzorcih kode in na odgovorih, ki jih (ljudje) najdejo na spletni strani Stack Overflow. Med prvimi, ki so že potrdili uporabo novega API, je Google. Za projekt Gemini so podatke pridobili in jih še pridobivajo tudi s Stack Overflowa. Po eni strani se Gemini tako uči pisanja kode in odgovarjanja na vprašanja, ki so povezana s programiranjem, po drugi strani pa bodo lahko uporabniki postavljali vprašanja neposredno v Google Cloud Console. Stack Overflow bo od ponudnikov umetne inteligence terjal, da imajo odgovori tudi referenco na...

Slo-Tech - Obiskovalci YouTuba so začeli opažati, da se videoposnetki nalagajo s petsekundno zakasnitvijo, če ne uporabljamo brskalnika Chrome. Na Redditu so ugotovili, da je v JavaScriptu napisan ukaz, ki počaka pet sekund, če uporabnik uporablja Firefox ali Edge. Uporabniki so razumljivo besni, saj spremembo vidijo kot nadaljevanje nove letošnje politike, ki je med drugim prinesla ukrepe proti blokiranju oglasov. V Googlu pojasnjujejo, da nimajo nič proti Firefoxu, ampak proti blokiranju oglasov.

V uradni izjavi so zapisali, da gre za ukrep, s katerim želijo obiskovalce prepričati v obisk z izključenim blokiranjem oglasov ali v nakup naročnine YouTube Premium. Kdor stran obiskuje z blokado oglasov, lahko doživi neoptimalno uporabniško izkušnjo ne glede na brskalnik, so še dodali. Google sicer ne pojasni, zakaj se to dogaja v Firefoxu in Edgeu, ne pa v Chromu, a vsaj razlog je očiten. Google je šel proti blokadi oglasi z vsemi topovi in ne izbira sredstev.

V Mozilli so se strinjali, da...

Slo-Tech - Stack Overflow, ki ga je Prosus za 1,8 milijarde dolarjev prevzel leta 2021, je v tem letu odpustil že dobro četrtino zaposlenih. Izvršni direktor Prashanth Chandrasekar je ob tem danes dejal, da želijo podjetje narediti vitkejše, da bi se vrnili k dobičkonosnosti. Lanska širitev je bila očitno pretirana.

Lani so v podjetju podvojili število zaposlenih in presegli število 500. Približno polovica novih zaposlitev je bila v oddelku marketinga, kjer so se ukvarjali s trženjem. Sedaj bodo najbolj krčili prav ta oddelek, a ni edini, ki ga bodo doleteli rezi. Odpuščali bodo tudi v podporni službah in drugod. Odpustili bodo več kot 100 zaposlenih oziroma približno 28 odstotkov.

Ob tem v Stack Overflowu niso pojasnili, zakaj odpuščajo. Zanimivo pa je, da se je lansko množično zaposlovanje začelo, ko je eksplodirala uporaba umetne inteligence v pisanju kode. To je vsekakor tveganje Stack Overflow in podobne forume, saj uporabniki za nasvet lahko vprašajo kar ChatGPT ali Barda, zato ne...

Slo-Tech - Moderatorji, ki prostovoljno urejajo vsebine na spletni strani Stack Overflow, so začeli splošno stavko. V izjavi za javnost so povzeli razloge, potem ko je bilo njihovo odprto pismo preslišano. Moti jih odnos do umetne inteligence oziroma njenih izdelkov, ki se pojavljajo na strani.

Problematična je nova politika moderiranja vsebin, ki jih ustvari umetna inteligenca. Ta določa, da se take vsebine odstranijo le v izjemnih primerih, ko je možno z veliko verjetnostjo dokazati, kdo je avtor vsebine. V drugih primerih pa naj bi moderatorji takšne vsebine pustili pri miru, s čimer se ti globoko ne strinjajo. Prav tako ne smejo več uporabljati orodij za ocenjevanje, ali je kodo napisala umetna inteligenca. Trdijo, da bo to vodilo v razrast nekakovostnih, mestoma celo napačnih vsebin. Zato so v ponedeljek začeli stavkati.

Iz podjetja, ki upravlja stran, so sporočili, da stavka le manjši del moderatorjev. Vztrajajo, da je nova politika pravilna, se bo pa v prihodnosti še obrusila. A v...

Slo-Tech - Leta 2002 je Danec Henrik Aasted Sørensen izdal verzijo 0.1 razširitve AdBlock za brskalnik Firefox, leta 2009 pa Američan Michael Gundlach za Chrome in pozneje Safari. Od takrat je to orodje za lažje navigiranje po medmrežju preneslo že več kot 60 milijonov uporabnikov. Ves ta čas pa ni manjkalo kontroverznosti, saj ustvarjalci pravijo, da je blokiranje oglasov samo še ena oblika piratstva. Lahko pa, da bo vsega že kaj kmalu konec (vsaj na brskalnikih Chromium).



Januarja 2023 bo Google Chrome nehal podpirati Manifest v2 (Mv2) - ta omogoča uporabo chrome.webRequest API - in bo začel uporabljati verzijo Manifest v3 (Mv3). To bo močno okrnilo uporabnost dodatkov za blokiranje oglasov na vseh brskalnikih Chromium (Vivaldi, Brave, Edge...)

So se pa temu že odrekli pri Mozilla Firefox-u, ki bo blokiranje oglasov še vedno dopuščal v polni meri in tako upal na rast deleža uporabnikov na trgu brskalnikov.

Slo-Tech - Na spletni strani StackOverflow najdemo kopico programerskih vprašanj in boljših ali slabših odgovorov, ki jih bralci ocenijo. Najviše ocenjeni odgovori so po navadi tudi pravilni, čeprav to ni nujno. Zanimivo zgodbo o tem je pripravil Andreas Lundblad, ki je avtor največkrat uporabljenega koščka kode s StackOverflowa. Predvsem je ironično dejstvo, da je njegov najpriljubljenejši kos kode vseboval hrošča, ki ga desetletje nihče ni opazil.

Da je njegov kos kode res popularen, sta lani pokazala Sebastian Baltes in Stephan Diehl z Univerze v Trierju. Njun projekt je bil sicer preveriti, kako pogosto, kod in pod katero licenco se v praksi pojavljajo kosi kode, ki so dostopni na strani StackOverflow. Stran namreč izrecno zapoveduje licenco CC BY-SA 3.0, a se vsi uporabniki tega ne držijo in kodo kopirajo vse naokoli. Večina ponovno uporabljene kode je nepravilno označena, sta ugotovila.

Vrnimo pa se k najpopularnejšemu kosu kode, ki je bil objavljen leta 2010. Šlo je za funkcijo, ki...

Slo-Tech - Proizvajalec priljubljenega dodatka za brskalnike za blokiranje reklam AdBlock Plus in Facebook sta se zapletla v pravcato bitko, v kateri trenutno vodi slednji, a si dogodki hitro sledijo. AdBlock Plus je eden izmed dodatkov za blokiranje reklam v brskalnikih, ki pa ima nekoliko kontroverzen način financiranja. Ne blokira čisto vseh reklam, temveč vzdržuje seznam dovoljenih (whitelist), ki se vseeno prikazujejo. AdBlock Plus pravi, da gre za oglase, ki niso moteči in ki dejansko doprinesejo k spletu, a po drugi strani je eden izmed potrebnih pogojev za uvrstitev na ta seznam tudi finančnih prispevek oglaševalca.

Facebook po drugi strani živi od reklam, zato je vsaka grožnja njihovemu prikazovanju uporabnikom...

Slo-Tech - Pomudimo se še malo pri blokiranju oglasov, ki v zadnjih mesecih sproža ogromno polemik na internetu. Kot pri toliko drugih ravnanjih, se je tudi to pot aktivnost problematizirala, ko jo je usvojila kritična masa. Pri pripomočkih za blokiranje reklam v brskalnikih je očitno to okrog 20 odstotkov, kolikor znaša svetovni delež njenih uporabnikov med vsemi brskajočimi po internetu. In medtem ko se nekatere strani srdito borijo proti blokiranju oglasov, je drugim vseeno.

V debato se je vmešala namreč tudi stran Stack Overflow, kjer je uredniški odbor zavzel diametralno nasprotno pozicijo kot na primer Wired. Steve Feldman,...

Wired News - Čedalje več uporabnikov interneta brska z vključenimi orodji za blokiranje oglasov, zaradi česar so se na preizkusi znašle strani, ki se financirajo od prikazovanja oglasov. Rešitvi zagate, ki se v zadnjem času pogosto uporabita, sta onemogočenje dostopa do vsebin ob vključenem blokiranju oglasov ali zakup plačljivega dostopa. Bildu bo tako sledil tudi Wired.

Kot so zapisali pri priljubljenem spletnem časniku, bodo v prihodnjih dneh onemogočili dostop z AdBlockom in podobnimi programi. Ugotovili so namreč, da že kar 20 odstotkov obiskovalcev uporablja tovrstne metode, kar ogroža vzdržnost njihovega financiranja. To je tudi približno odstotek ljudi, ki nasploh uporabljajo blokiranje oglasov. To seveda ne pomeni, da morate izključiti AdBlock, le Wired bo...

Slo-Tech - Asus je napovedal, da bodo prihodnje leto na svoje pametne telefone in tablice prednameščali in privzeto vključili program za blokiranje oglasov AdBlock Plus. Nameščen bo v Asusov privzeti brskalnik, medtem ko bodo uporabniki Chroma, Firefoxa in ostalih brskalnikov morali za morebitno blokiranje še vedno poskrbeti sami. AdBlock Plus blokira vse oglase, ki niso del programa Acceptable Ads. Vanj se uvrstijo oglaševalci, katerih oglasih niso moteči, se držijo uveljavljenih smernic in dobrego okusa, ter seveda nekaj tudi plačajo.

Na namiznih računalnikih je blokiranje oglasov čedalje popularnejše, smo ugotavljali že avgusta. V Sloveniji na primer reklame blokira skoraj petina uporabnikov (19 odstotkov), kar je zgolj...

Slo-Tech - Vsebine na internetu se mogoče zdijo zastonj, a jih vseeno mora nekdo plačati. Za strani, ki ne živijo od prodaje izdelkov, sta glavna vira dva: naročnine in oglaševanje. Čim več oglasov ko stran prikaže in predvsem dobi klikov nanje, tem večji prihodek ima. Uporabniki se seveda proti čedalje bolj vsiljivim reklamam borijo na različne načine, največkrat z dodatki za brskalnike (npr. AdBlock), ki oglase skrijejo, zaradi česar lastniki strani hudujejo. Nemškega založnika Axel Springer je to tako razjezilo, da je blokiral dostop do tabloida Bild.

Če poizkusite obiskati stran Bild.de in uporabljate...

Slo-Tech - Adobe in dublinsko podjetje PageFair sta objavila rezultate raziskave o uporabi orodij za blokiranje oglasov na internetu, ki kaže na njihovo čedalje večjo priljubljenost. Ugotovili so, da okrog 198 milijonov uporabnikov interneta redno uporaba tovrstna orodja, kar naj bi ponudnike vsebine letos stalo okrog 22 milijard oglaševalskih prihodkov.

Število uporabnikov orodij za blokiranje reklam se je v zadnjem letu povečalo za 41 odstotkov, v...

The Telegraph - Reklame so postale sestavni del interneta. Ker mnoge strani od njih živijo, smo jih prisiljeni gledati, če ne uporabimo kakšnega vtičnika (recimo AdBlock) za njihovo blokado. V Veliki Britaniji so izračunali, koliko bi na Otoku stal internet, če bi se financiral z naročnino in na njem ne bi bilo oglasov.

Britanske spletne strani so imele lani 6,4 milijarde funtov prihodkov, uporabnikov spleta pa je tam 45 milijonov. Iz teh številk so izračunali, da bi moral posameznik letno plačati 140 funtov (okrog 180 evrov), da bi brez oglasov zbrali enako količino denarja. Pri tem se niso ukvarjali z vprašanjem, kako bi denar zbrali in še pomembneje, kako bi ga razdelili.

Ta številka je zanimivo blizu...