Slo-Tech - Googlovi inženirji trdijo, da je najnovejša različica njihovega kvantnega računalnika tako zmogljiva, da v sekundah preračuna, kar bi klasičen superračunalnik grizel 47 let. To trdijo v najnovejšem znanstvenem članku, kjer opisujejo kvantni računalnik s 70 kubiti oziroma bolj pošteno povedano njegov delujoč prototip, ki uporablja Random Circuit Sampling (RCS).

Kvantni računalnik Sycamore je imel pred štirimi leti 53 kubiti in Google je že tedaj trdil, da so dosegli kvantno premoč. Tako se imenuje dosežek, ko je kvantni računalnik sposoben izračunati, česar klasični računalnik v razumnem času ne bi mogel. Kasneje je na dosežek padla senca dvoma, ko so kitajski raziskovalci pokazali, da je s pametnim algoritmom enak problem rešljiv tudi s konvencionalnim računalnikom.

Z novim kvantnim računalnikom, ki uporablja RCS, pa dokazujejo, da naj bi klasični računalniki sedaj res ostali zadaj. Novi računalnik naj bi bil okoli 240-milijonkrat zmogljivejši od tistega izpred štirih let. A ob...

New Scientist - Leta 2019 je Google zelo prepričljivo zatrdil, da je dosegel kvantno premoč. To pomeni, da je s kvantnim računalnikom rešil problem, ki ga klasični računalniki v človeštvu dosegljivem času ne morejo. Sedaj pa so kitajski fiziki pokazali, da to ni nujno res. Isti problem so sedaj s klasičnim računalnikom rešili v doglednem času. Je torej Google dosegel kvantno premoč ali ne?

Drži očitek, da primerjamo jabolka in hruška. Primerjamo namreč najboljši algoritem za klasične računalnike iz leta 2022 z eksperimentalnim kvantnim računalnikom izpred treh. Kvantno računalništvo je v tem času seveda napredovalo. A predvsem motrimo Googlovo navedbo, da je leta 2019 dosegel kvantno premoč, ker problema klasični računalniki ne bi mogli rešiti v dosegljivi prihodnosti - kar implicitno vključuje tudi možnost, da se v tem času klasično računalništvo še razvije.

Kakorkoli, Pan Zhang in sodelavci so razvili algoritem, ki je isti problem strl v 15 urah, če je tekel na 512 grafičnih karticah. To je še...

Slo-Tech - Kanadsko podjetje D-Wave, ki je že leta 2011 postavilo prvi komercialni kvantni računalnik, čeprav so mnenja o kvantnosti njihovega pristopa še danes deljena, bo vsem raziskovalcem, ki delajo na področju novega koronavirusa (COVID-19), ponudilo brezplačno uporabo svojih računalnikov. Poleg D-Wave pomoč nudijo tudi njegove stranke, kjer stojijo ti računalniki ali kako drugače sodelujejo, torej Cineca, Denso, Forschungszentrum Jülich, Kyocera, MDR, Menten AI, NEC, OTI Lumionics, QAR Lab at LMU Munich, Sigma-i, Tohoku University in Volkswagen. Ta podjetja bodo nudila tudi tehnično pomoč pri uporabi. Za uporabo je potrebna registracija, ob kateri ponudijo tudi obsežno dokumentacijo, priročnike, zglede in orodja (npr. Leap 2), kako se D-Wavovi računalniki uporabljajo.

In kako lahko kvantni računalniki pomagajo v boju proti koronavirusu? To vprašanje ni tako neumno, saj kvantni računalniki resda ponujajo precej več moči od klasičnih, a le za probleme, za katere imamo kvantne algoritme....

New Scientist - Mesec dni za Microsoftom je tudi njegov poglavitni tekmec s področja storitev v oblaku, Amazon, lansiral podobno storitev, ki strankam ponuja dostop do procesnega časa na kvantnih računalnikih partnerskih podjetij.

Kljub nedavnemu Googlovemu dosežku kvantne premoči je področje kvantnega računalništva še vedno v plenicah. Strokovnjaki morajo še dognati, kateri pristopi pri gradnji kvantnih procesorjev bodo najuporabnejši, same naprave pa v splošnem še ne znajo početi reči, ki jih ne bi zmogli klasični računalniki. Zato so trenutne storitve usmerjene prvenstveno v eksperimentiranje in učenje ter imajo obliko, podobno mainframom v rosnih letih računalništva. Začetnik ponujanja procesnega časa na kvantnih napravah preko linije je IBM, ki se mu je v zadnjem letu postopno pridružila večina ostalih velikanov; zadnji med njimi sedaj Amazon.

Bezosova družba bo na platformi AWS ponujala kvantno računanje v oblaku skozi storitev Amazon Braket (ime je seveda povzeto po nazivu Diracove...

Nature - Po tem, ko je pred mesecem ušla infomacija, da naj bi Googlovim inženirjem uspel dokaz tako imenovane "kvantne premoči", so v družbi uspeh najavili tudi uradno. V glavnem konkurentu, IBMu, skušajo medtem pomen dogodka zmanjšati.

Kvantni računalniki so eno poglavitnih področij razvoja računalništva, saj obetajo reševanje nekaterih sort računskih problemov, ki so za današnje - klasične - stroje prezahtevni. Pri delovanju izrabljajo mestoma hudo neintuitivna pravila kvantne fizike. Njihova osnovna enota informacije tako ni bit, temveč kubit: kvantna superpozicija vrednosti nič in ena, kar po domače povedano pomeni, da ima hkrati vrednosti nič in ena, dokler na njem ne izvedemo meritve. Smisel pa je naslednji: v gruči pravilno povezanih kubitov je mogoče v enem urinem ciklu izvesti operacijo na vseh hkrati, kar pomeni neslutene računske pospeške, saj zmogljivost takšnega stroja narašča eksponentno s številom uporabnih kubitov.

Obstajajo pa presneto dobri razlogi, zakaj v okrog štirih...

Slo-Tech - Kanadski proizvajalec kvantnih računalnikov D-Wave je pokazal platformo kvantnih računalnikov nove generacije, ki imajo 5000 kubitov in bodo nared do sredine leta 2020. Trenutni modeli imajo do 2000 kubitov, ki so topološko povezani tako, da ima vsak kubitov povezavo do šestih drugih kubitov (Chimera). V novi topologiji Pegasus bo vsak kubit povezan s 15 kubiti, kar bo omogočilo reševanje kompleksnejši in večjih problemov.

Ob tem je treba vsakokrat poudariti, da je D-Wavova tehnologija drugačna kakor IBM-ova ali Googla, zato njegovih 5000 kubitov ne moremo enostavno primerjati z ostalimi kvantnimi računalniki. D-Wave ima precej krajši čas koherence, kar pomeni, da je v sistemu več šuma, kubiti pa lahko v superpoziciji...

Technology Review - Ameriško podjetje za razvoj kvantnih računalnikov Rigetti Computing je najavilo zasnovo kvantnega procesorja s 128 kubiti, novo napredno storitev v oblaku in za češnjo na torti še milijon dolarjev vredno tekmovanje.

Dirka za kubite: Kar so v malo rosnejši dobi klasičnih računalnikov pomenili megaherci, je pri kvantnih procesorjih količina njihovih kvantnih bitov - kubitov. Tako je zaradi principov, po katerih se na njih izvaja računanje. Kubiti informacije hranijo v kvantnih superpozicijah vrednosti 0 in 1, kjer so hkrati zajeta vsa možna stanja sistema, namesto da bi jih morali kot v klasičnem čipu obdelovati sekvenčno. Zato računska moč kvantnega računalnika narašča eksponentno s številom njegovih kubitov. Hkrati pa...

Slo-Tech - Kanadski raziskovalci so v sodelovanju z inženirji iz D-Wava pokazali, kako je mogoče kvantni računalnik D-Wave 2000Q uporabiti za simulacijo realnega kvantnega sistema. Leta 2011 predstavljeni kvantni računalnik, ki je do danes doživel nekaj posodobitev, je med bolj kontroverznimi, saj deluje na drugih principih od ostalih (konkretno uporablja adiabatno kvantno računanje), zato so ga v preteklosti že tudi označili kot prevaro. To je sicer pretirana oznaka, a D-Wave se uporablja (in tudi meri hitrost) drugače. D-Wavovi kvantni računalniki tudi niso univerzalni, torej ne morejo poganjati vseh kvantnih algoritmov. To pomeni, da s tem modelom kvantnega računalnika ne bomo nikoli lomili šifriranja ali urejali ogromnih baz podatkov, bo pa vseeno uporaben za kaj...

Slo-Tech - IBM je dvignil letvico pri razvoju kvantnih računalnikov, saj je izdelal in preizkusil 50-kubitni prototip. Dosedanji rekord je znašal 17 kubitov, kar priča o osupljivosti tega dosežka. Medtem ko se IBM trudi svojim strankam ponuditi praktični dostop do 20-kubitnega sistema za namene preizkušanja (prek platforme v oblaku), si poglejmo, kako si uspeli nadzorovati 50 kubitov.

Glavni problem kvantnih računalnikov je zagotavljanje koherentnosti. Ves čas lovimo...

Slo-Tech - Lov na prvi komercialni kvantni računalnik, s katerim se bo dalo izračunati kaj bolj uporabnega od faktorjev števil 143 in 56153, še vedno traja. In vsakokrat znova pridemo do kvantnega računalnika, ki ga je razvilo podjetje D-Wave, in sta ga kupila NASA in Google v konzorciju. Še vedno se namreč krešejo mnenja, ali je omenjeni računalnik v resnici kvantni ali ne, kjer se odgovor nagiba v prvo smeri. Dosti manj pa je jasen odgovor na vprašanje, ali je sploh kaj hitrejši od klasičnih računalnikov. Če karikiramo: v rokometu je bistveno hitrejši od slovenske nogometne B-reprezentance.

Kvantni računalnik D-Wave ni realizacija univerzalnega kvantnega računalnika, temveč uporablja...

Slo-Tech - O prvih komercialnih kvantnih računalnikih, ki jih je razvilo in jih še razvija kanadsko podjetje D-Wave, je še vedno veliko odprtih vprašanj. Prvim modelom so namreč očitali, da ne delujejo nič hitreje kot klasični, nekvantni računalniki in raziskovalci so našli celo klasični algoritem, ki je dobro opisal hitrost računalnika D-Wave Two. Eden izmed problemov je, da uporablja adiabatno kvantno računanje, kjer je težko primerjati hitrost z rezultati klasičnih računalnikov.

D-Wave je izdelal nov kvantni računalnik D-Wave 2X, ki dela z dobrimi 1000 kubiti, s čimer se približuje spodnji meji, da bo uporaben tudi za reševanje...

Google+ - Google je napovedal, da se bodo lotili razvoja kvantnega računalnika kar sami. Enega so sicer v sodelovanju z ameriško NASO kupili od podjetja D-Wave, a o njem so mnenja še vedno deljena.

Nekateri trdijo, da gre za prevaro oziroma neuspeh. To dokazujejo s testi, na katerih se računalnik D-Wave Two ne odreže nič hitreje od klasičnih računalnikov. Drugi trdijo nasprotno in dokazujejo, da je v nekaterih primerih D-Wave Two hitrejši od klasičnih računalnikov. Dilema je do neke mere umetna, ker bo kvantni računalnik vedno imel prednost le pri uporabi kvantnih algoritmov, drugod pa bo počasnejši. Situacijo otežuje mehanizem delovanja D-Wave Two (quantum annealing), ki ni čisto tak, kot ga učijo fizikalni učbeniki kvantnega računalništva.

Ne...

Slo-Tech - Kvantni računalniki so sicer tehnologija prihodnosti, a nekaj drobcev te prihodnosti imamo že danes. Tu ne mislimo ortodoksnih kvantnih algoritmov, ki so po veliko napora predlani pokazali, da je tri krat pet enako petnajst, ampak komercialni računalnik D-Wave Two. Mlado kanadsko podjetje D-Wave je namreč izdelalo že dva kvantna računalnika s precej dolgočasnima imenoma D-Wave One in D-Wave Two.

Google in NASA sta lani za 15 milijonov dolarjev kupila en primerek D-Wave Two, a še danes ni jasno, ali nista nemara kupila mačka v žaklju. D-Wave trdi, da je njihov kvantni računalnik osnovan na principu kvantnega pripenjanja (quantum annealing). Gre za eksotično tehniko adiabatnih kvantnih računalnikov, ki je ni mogoče...

Washington Post - NSA poizkuša zgraditi kvantni računalnik, kažejo Snowdnovi dokumenti, ki jih je objavil Washington Post. V okviru programa raziskovalnega programa Penetrating Hard Targets, ki je približno 80 milijonov dolarjev, se trudijo raviti delujoč kvantni računalnik, ki bi zaradi svojih zmogljivosti omogočal hitro razbitje številnih šifer.

Kvantni računalniki namesto z biti operirajo s kubiti, ki so lahko v kvantni superpoziciji. To pomeni, da obstojijo v vseh stanjih hkrati z določeno verjetnostjo. To je bistvo, ki omogoča hitro reševanje nekaterih problemov, recimo faktorizacije števil. V tem primeru se algoritem izvaja na vseh stanjih hkrati. Kvantni računalniki niso vedno hitrejši od navadnih, ampak le pri opravilih, za...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je danes razglasila prejemnika druge letošnje Nobelove nagrade, in sicer za fiziko. Prestižno odlikovanje prejmeta francoski fizik Serge Haroche in ameriški fizik David J. Wineland za "eksperimentalne metode, ki omogočajo merjenje in manipulacijo posameznih kvantnih sistemov".

Opazovanje kvantnih učinkov je težavno opravilo, saj se ti izkažejo le, kadar delamo z enim ali največ nekaj delci. Kadar imamo opraviti z več delci, se kvantni učinki izpovprečijo in na delu vidimo le še zakone klasične fizike. Dodatno težavo predstavlja občutljivost valovne funkcije, ki se ob poizkusu opazovanja sesede in odpravi kvantno nedoločenost. Haroche in Wineland sta razvila metode, ki omogočajo spremljanje in raziskovanje...

ScienceDaily - Ekipa raziskovalcev z Univerze Yale poroča, da so uspeli pripraviti prvi enostavni trdni kvantni procesor, s čimer so sanje o kvantnem računalniku korak bliže. Za izvedbo rudimentarnih algoritmov, kot je enostavno iskanje, so uporabili dva superprevodna dvo-kubitna čipa. O uspehu piše tudi Nature.

Običajni procesorji za predstavitev podatkov in njihovo obdelavo uprabljajo dvoje stanj - vključeno ali 1 in izključeno ali 0. Dva bita tako lahko shranita naslednje informacije: 00, 01, 10 ali 11. Kvantni sistemi pa poznajo še eno stanje, ki se mu pravi superpozicija stanj, ko ima bit vse vrednosti hkrati. To obilno poveča količino informacij, ki jih lahko shranimo, in hitrost, s katero jih lahko obdelujemo. Slednje kvantni računalniki izvajajo z izkoriščanjem še enega kvantnega pojava, ki se imenuje kvantna prepletenost.

Ekipa teoretičnih fizikov je...