CERN - Evropski laboratorij za jedrske raziskave CERN je objavil konceptualno poročilo o razvoju prihodnjega krožnega trkalnika delcev, s katerim želijo nadomestiti trenutno obratujočega LHC po koncu njegove življenjske dobe.

Large Hadron Collider pri Ženevi, največji trkalnik delcev na svetu, je trenutno na počitku zaradi nadgradenj, ki bodo v več stopnjah potekale vse do srede prihodnjega desetletja. Tako posodobljena naprava naj bi delovala nekje do leta 2040. Nato bomo potrebovali večjo, ki bo elementarne gradnike kozmosa zaletavala pri še višjih energijah in tako nemara pokazala še neznane koščke sestavljanke vesolja. Proces snovanja trkalnika prihodnosti se je pričel pred petimi leti s posodobitvijo Evropske strategije za...

Slo-Tech - Large Hadron Collider v CERNu, največji trkalnik delcev na svetu, so na začetku tedna ugasnili, da bi ga nadgradili za nove poskuse, ki se bodo predvidoma začeli v letu 2021.

Brskanje po temeljih materije in zakonitosti, ki nadzorujejo njeno obnašanje, običajno pomeni zaletavanje delcev snovi pri zelo visokih energijah, kjer se pokažejo najbolj eksotične, mejne lastnosti univerzuma. Ko se iz nastalih ostankov izlušči vse, kar je vrednega opazovanja, je treba vzeti večje kladivo. Large Hadron Collider v laboratoriju CERN pri Ženevi je med svojo prvo delovno fazo med letoma 2009 in 2013 dosegel 7 teraelektronvoltov (TeV) kombinirane trkalne energije protonov (to pomeni, po 3,5 TeV na snop). Nato je odšel na prvo...

Slo-Tech - Na inštitutu KEK v japonski Tsukubi je začel delovati trkalnik SuperKEKB, ki je prvi novi trkalnik na svetu, zgrajen po velikem hadronskem trkalniku (LHC) v CERN-u. SuperKEKB ne dosega višjih energij od CERN-a, dosega pa več trkov v časovni enoti. V sredo zvečer po japonskem času so uspešno izvedli prve trke elektronov in pozitronov.

Namen trkalnika v Tsukubi je odkrivati fiziko, ki je standardni model ne opisuje. V SuperKEKB-u bodo lahko merili redke razpade osnovnih delcev, denimo kvarkov b in c ter leptona tau. SuperKEKB ne dosega rekordnih energij trkov (okoli 4 GeV), kar počne CERN (temu rečemo energijska fronta), temveč obratuje na intenzitetni fronti. To pomeni, da izvaja največ trkov. To je zelo pomembno, kadar želimo odkriti zelo redke dogodke. Raziskovalci upajo, da bodo pri tem...

Slo-Tech - Slovenija je postala pridružena članica CERN-a v pripravi na članstvo (Associate Member in the pre-stage to Membership), kar je zadnja stopnja pred polnopravnim članstvom v CERN-u. To se bo po optimističnem scenariju zgodilo čez pet let.

Slovenija je pridružena članica CERN-a postala lanskega decembra, kar je bil po letu 2009 in oddaji vloge za članstvo največji dotedanji korak v CERN. Z ratifikacijo sporazuma o pridruženem članstvu je sedaj Slovenija izpolnila še zadnji pogoj, da postane pridružena članica. Slovenski znanstveniki, zlasti fiziki, so v CERN-u dejavni že od samega začetka raziskovanja, a članstvo vseeno prinaša številne prednosti.

Obveznosti članic so seveda plačevanje članarine, ki bo za Slovenijo...

STA - Končno smo dočakali dan, ko je Slovenija postala pridružena članica CERN-a, največje znanstvene organizacije za raziskave fizike delcev. Danes sta sporazum o pridruženem članstvu podpisali slovenska ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in generalna direktorica CERN-a Fabiola Gianotti, potem ko je dopoldne Svet CERN-a soglasno izglasoval, da se Sloveniji dovoli pristop. S tem dogodkom je Slovenija vstopila vsaj med drugokategornike evropske znanosti, kjer so nas prehitevale že države, kot so Turčija, Pakistan, Ukrajina in Srbija, ki so vse že pred nami postale pridružene članice.

Slovenija je že doslej sodelovala s CERN-om, a je bilo njeno sodelovanje na ravni tretjih državah, ki s CERN-om...

Slo-Tech - Slovenija je postala pridružena članica Evropske vesoljske agencije (ESA), ki združuje 22 polnopravnih članic iz Evrope, potem ko je bila od leta 2008 sodelujoča država in od leta 2010 evropska sodelujoča država (ECS). Pogodbe o ECS trajajo pet let, zato je bila lani Slovenija v precepu, kaj storiti. Na pristojnem ministrstvu so se tedaj odločili, da Slovenija stori korak naprej in da je prioriteta čim prej postati polnopravna članica.

Sporazum o pridruženem članstvu, kar je zadnji korak pred polnopravnim članstvom, prinaša več pravic in tudi obveznosti. Članice ESA so države EU (razen Hrvaške, Slovaške, Bolgarije, Litve, Latvije, Malte in Cipra), Švica in Norveška, pridružena članica pa je še Kanada. Polnopravno članstvu...

Slo-Tech - Slovenija bo postala članica v CERN-u, so sporočili z vlade. CERN ima trenutno 21 držav članic, med katerimi iz EU manjkajo le Irska, Luksemburg, pribaltske države, Hrvaška in Slovenija. Ob ustanovitvi je bila članica tudi Jugoslavija, ki pa je leta 1961 izstopila. Slovenija je prve korake k članstvu naredila leta 2009, odtlej pa je postopek, tudi zaradi krčenja sredstev za znanost, miroval.

Leta 2009 je Slovenija kandidirala za članstvo v CERN-u in septembra istega leta tudi oddala vlogo za članstvo v tej organizaciji. Od tedaj se v Sloveniji ni veliko premaknilo, medtem ko je Izrael postal polnopravna članica, Srbija, Ciper, Turčija in Ukrajina pa pridružene članice. Slovenija je od CERN-a že leta 2014 dobila osnutek sporazuma o pridruženem članstvu, a je potem proces na slovenski strani zastal. Neuradno so razlog sredstva, saj članstvo v...

CERN - V CERN-u so včeraj izvedli prve trke protonskih curkov z energijo 13 TeV, kar je prvi tak dogodek na Zemlji, so poročili iz Ženeve. Še nihče ni trkal protonov s tako visokimi energijami (v vesolju se seveda dogaja marsikaj še više energijskega). Šlo je za preizkusne trke, ki so služili kot kontrola pri nastavljanju kolimatorjev, ki so potrebni za lovljenje pobeglih delcev in zaščito komponent v trkalniku pred njimi. Prve trke, ki jih bodo uporabili pri zbiranju podatkov in nadaljnjih raziskavah, pričakujemo prihodnji mesec. Tedaj bodo začeli detektorji v eksperimentih ALICE, ATLAS, CMS, LHCb, LHCf, MOEDAL in TOTEM pridno beležiti statistiko.

Spomnimo, da je CERN-ov veliki hadronski...

Slo-Tech - V CERN-u so ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik, ki je dve leti miroval, da so ga uspeli nadgraditi in pripraviti na dvakrat močnejše trke. Curek protonov so vnovič pognali po cevi danes ob 10.41 uri zjutraj, čez slabi dve uri pa se mu je pridružil še drugi curek v nasprotni smeri. Do dejanskih trkov bo pretekel še kakšen mesec, za sedaj pa curka krožita le z energijo 450 GeV. Trke z najvišjo mogočo energijo pa pričakujemo junija. Zagon tako zamuja le dva tedna, saj so težave s kratkim stikom popravili.

Daleč največji, a še zdaleč ne edini uspeh trkalnika, je bila potrditev obstoja Higgsovega bozona. Poleg tega so maja 2011 ustvarili kvark-gluonsko plazmo, zaznali pa so še odtise vrste eksotičnih sestavljenih delcev. Prve delce so po trkalniku pognali...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je dosegel nov rekord v luminoznosti protonskega curka, ki sedaj znaša 4,67 . 10³² cm^-2 s^-1. Dosedanji rekord je znašal 4,02 . 10³² cm^-2 s^-1 in je bil lani dosežen v trkalniku Tevatron v Illinoisu. Luminoznost je merilo za gostoto curka, saj jo računamo kot produkt števila delcev na časovno in površinsko enoto ter motnosti tarče (ki je povezana s frekvenco trkov). Skupaj z energijo protonov je najpomembnejša karakteristika curka.

James Gillies in Mike Lamont iz CERN-a na svojem blogu pojasnjujeta, kaj pomeni dosežena luminoznost. Curek namreč ne sestoji iz kontinuiranega snopa delcev, ampak ti potujejo v nekajcentimetrskih paketkih, ki se pred trkom stisnejo do velikost premera...

Guardian - Po zimskem spanju so konec preteklega tedna vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u. V trkalniku že krožita prva curka protonov z energijami 450 GeV, ki bosta po predvidevanjih trčila čez nekaj tednov, ko bo nujna energija že 3,5 TeV.

LHC bo deloval do konca leta 2012 brez vmesnih prekinitev. Tako tudi ne bodo povečali energij curkov s 3,5 TeV na 7 TeV, kot je bilo prvotno načrtovano, temveč bodo pri nižji energiji raje povečali število trkov. Sergio Bertolucci, raziskovalni direktor v CERN-u, pojasnjuje, da se je v preteklem letu pokazalo, da obstojijo tudi pri nižjih energijah velike možnosti za uspešne trke (pri tem seveda namiguje na Higgsov bozon).

Slo-Tech - Včeraj je veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u začel obratovati z energijami 7 TeV. Po nekaj težavah pri jutranjih testih se je stanje normaliziralo, tako da so lahko začele trkati curke protonov. Prvi trk se je zgodil ob 13.06, s čimer se je uradno in tudi praktično začel raziskovalni del programa, za katerega je bil LHC sploh zgrajen. S to močjo bo LHC obratoval 18-24 mesecev. Najprej bodo z eksperimenti poiskali že dokazane delce v standardnem modelu, nato pa se bodo podali na lov za izmikajočim Higgsovim bozonom. Detektorja ATLAS in CMS lahko prečešeta širok masni spekter, tako da bi lahko Higgsov bozon našla tudi, če je njegova masa okrog 160 GeV. Če je težji ali lažji, bodo morali parametre...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik v CERN-u je ta teden postavil nov energijski rekord, saj so pospešili curka protonov do energij 3,5 TeV. Dosedanji rekord je znašal 1,18 TeV, postavili pa so ga novembra. Naslednji korak bo trčenje protonskih curkov pri tej energiji, za kar še niso določili datuma. Steve Myers iz CERN-a pojasnjuje, da so s tem želeli dokazati, da je kljub mnogo popravilom veliki hadronski trkalnik v zdravem stanju.

Spomnimo, da se je trenutna serija trkov začela novembra 2009, ko so začeli pri 0,45 TeV. Energijo trkov so takrat povečali do 2,36 TeV (dva curka po 1,18 TeV), nato pa so v začetku letošnjega leta trkalnik za nekaj časa ugasnili, da so ga pripravili na višje...

Guardian - Znanstveniki v CERN-u so včeraj vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), po tem ko so zadnjih 10 tednov izvajali tehnična vzdrževalna dela. Prve protonske žarke so po ceveh spustili že v soboto, a so jih kmalu ustavili, saj so morali zamenjati nekaj filtrov na sistemih za ohlajanje superprevodnih magnetov. Včeraj so v trkalnik spustili žarek protonov energije 450 GeV, ki ga bodo v tem mesecu pospešili do 3,5 TeV. To je največja hitrost, do katere bodo delce pospeševali v prihodnjih dveh letih. Za tem bo LHC spet nekaj časa ugasnjen zaradi dodatnega vzdrževanja in šele nato bodo delce pospešili do deklariranega maksimuma naprave, tj. 7 TeV. Fiziki upajo, da bodo s trki delcev visokih energij ujeli silhueto Higgsovega bozona.