Slo-Tech - Microsoft je kot večina tehnoloških velikanov v ZDA spomladi napovedal, da se bodo jeseni zaposleni ponovno vrnili na svoja delovna mesta. Ponekod je bil ukrep ostrejši, saj na primer Google ne bo dovoljeval stalnega dela od doma, v Microsoftu pa je bila ta možnost teoretično predvidena. A sprva so vrnitev preložili z julija na september, nato s septembra na oktober, sedaj pa je zaradi novega vala koronavirusa spet do nadaljnjega odložena.

Microsoftov podpredsednik za sodobne oblike dela Jared Spataro je pojasnil, da so se zaradi negotovosti v povezavi z virusom odločili, da ne postavijo napovedi, kdaj bi se ameriške pisarne ponovno odprle. To bodo storili, ko bodo to lahko storili varno. Podobno so storila tudi druga podjetja.

Google je konec avgusta napovedal, da je vrnitev v pisarne odložena vsaj do 10. januarja prihodnje leto. V vmesnem času ponujajo več fleksibilnost, tudi po januarju pa se bodo na posamezni lokaciji sami odločili, kdaj se pisarne ponovno odprejo. Facebook...

Ars Technica - Skoraj mesec dni že mineva od začetka napada na računalniški sistem mestne uprave v Baltimoru, ki je dodobra ohromil delovanje mesta. Sedaj je župan Bernard Young stopil pred mikrofon in jasno povedal, da je čiščenje sistema stalo 10 milijonov dolarjev, vsaj še osem milijonov dolarjev pa je znašala oportunitetna izguba zaradi nezmožnosti delovanja številnih funkcij.

Težave še vedno niso odpravljene. Le tretjina uslužbencev je prejela nove prijavne podatke in očiščene računalnike, preostali pa morajo še vedno delati s svinčnikom in papirjem. Mestna uprava sicer ponovno opravlja vse potrebne funkcije, stanje pa je "neidealno, a obvladljivo", je dejal župan. Obdelava plačil in številna druga orodja so še vedno ročni.

Položnice za porabo vode bodo na primer višje, ker pametni...

Slo-Tech - Medtem ko se je v Münchnu prehod na Linux končal klavrno, so v Barceloni prepričani, da bo drugače. Tamkajšnja mestna oblast želi na računalnike v mestni upravi namesto Windows namestiti Linux, prav tako bodo zamenjali tudi programe. Projekt naj bi bil končan že prihodnje leto.

Za začetek bodo zamenjali le aplikacije. Namesto Exchange Serverja in Outlooka bodo uporabljali OpenXchange, Internet Explorer se bo poslovil zaradi Firefoxa, LibreOffice bo nasledil Microsoft Office. Kasneje bodo zamenjali tudi operacijski sistem, in sicer so se odločili za najpopularnejšo Linuxovo distribucijo Ubuntu. Povedali so, da so v pilotni fazi projekta Ubuntu že namestili na 1000 računalnikov.

Zaradi migracije bo 70 odstotkov celotnega proračuna za IT namenjenega odprtokodni...

The Register - Prihodnji teden bo münchenski mestni svet zabil še zadnji žebelj v krsto Linuxa v mestni upravi. Nekoč največji organiziran prehod organizacije na odprto kodo se je vmes izrodil v največji tovrstni fiasko in največjo vrnitev v Microsoftov objem. V četrtek, 23. 11., bo mestni svet še zadnjič glasoval o dokončnem povratku k Microsoftu, ki ga bo skoraj zagotovo potrdil. Odbor za administracijo in kadre je namreč že sprejel sklep, o katerem bo sedaj glasoval še celoten svet. Ker imata tudi v svetu večino stranki CDU in SPD, presenečenj ni pričakovati.

München je leta 2003 sporočil, da bo preučil možnosti za prihranek s prehodom na odprtokodno programsko opremo. Migracija...

Slo-Tech - Kot smo predvidevali, je rdeče-črna koalicija (CDU+SPD) v münchenskem mestnem svetu danes s prepričljivo večino izglasovala prehod na Windows Basic Client do leta 2020 in ostalo "standardno programsko opremo" (Word, Excel, Powerpoint), s tem pa prenehanje uporabe odprtokodne programske opreme. S tem se zaključuje ena največjih zmag Linuxa, ki se je zaradi lobiranja in nezadovoljstva uporabnikov sprevrgla v svoj antipod in postala eden največjih porazov odprte kode. Do konca leta 2020 bodo razvili omenjenega...

Slo-Tech - Gotovo se še spomnite največjega prehoda na odprto kodo, ki ga je leta 2003 napovedala mestna uprava v Münchnu, tri leta pozneje začela in ga desetletje pozneje tudi bolj ali manj uspešno dokončala. S tem naj bi prihranili več deset milijonov evrov, a zgodba je kompleksnejša. Ob najavi prehoda na Linux je v München odletel sam Microsoftov predsednik, pa ni pomagalo. Tedaj. München se je zavezal prestopiti na lastno debiansko distribucijo Limux, OpenOffice (ki je vmes postal LibreOffice), Firefox in ostalo odprtokodno programsko opremo. Sedaj je situacija bistveno drugačna. V projektu že nekaj časa škripa in ta teden ga utegnejo pokopati.

Že leta 2014 so se prvikrat pojavila glasna...

Slo-Tech - Najbolj znan prehod javne uprave na odprto kodo je brez dvoma münchenski, ki so ga izglasovali leta 2003, začeli tri leta pozneje in predlani zaključili. Z uporabo na Ubuntuju osnovane lastne distribucije LiMux na 15.000 napravah naj bi bili prihranili 10 milijonov evrov v primerjavi z vztrajanjem na ekosistemu Windows in kazalo je, da gre za eno največjih Linuxovih zgodb o uspehu. A ljudje so trmasti, politiki pa še posebej. Lani so se pojavili pritiski nekaterih politikov, da naj mestna uprava prestopi...

Slo-Tech - Prejšnji teden se je razširila vest, da je ena največjih javnosektorskih migracij na odprto kodo v nevarnosti; oz. še več - da se odkrito razmišlja o vrnitvi na Microsoftovo programsko opremo. Münchenska mestna uprava je namreč napovedala, da je zavoljo čedalje večjega števila uporabniških pritožb naročila novo neodvisno študijo o njihovi smiselnosti prehoda na GNU/Linux (LiMux) in odprto pisarno (OpenOffice.org).

Teden dni kasneje so podporniki LiMuxa pripravili svoj odgovor. Kot pojasnjujejo, je bila študija res naročena, a s precej širšim ciljem, celostno preveriti delovanje vseh informacijskih sistemov v mestni upravi, ne pa specifično proučiti smiselnost vrnitve na Microsoftove rešitve. Dalje naj bi se večina...

Heise - Prehod münchenske mestne uprave na Linux je eden izmed največjih prehodov z zaprtokodne programske opreme na odprto kodo, ki ga zagovorniki slednje radi dajejo za svetel zgled. Zdaj pa se utegne zgoditi, da bo München migriral nazaj na Windows, ker se uporabniki Linuxa nikakor ne morejo navaditi.

München se je leta 2003 odločil, da razišče možnost prihranka in predvsem kako zagotoviti neodvisnost od enega velika ponudnika programske opreme. Leta 2006 se je migracija začela in ogromen projekt, v katerega je bilo vključenih skoraj 15 tisoč računalnikov, se je zaključil lani. Ocene o prihranku so odvisne od predpostavk, a v Münchnu trdijo, da so privarčevali nekaj

Slo-Tech - München je končal prehod javne uprave na Linux, s čimer se zaključuje eden najdaljših, najbolj spremljanih in tudi kontroverznih projektov programske migracije. Postopek se je začel že leta 2006, v petih letih so prilezli na polovico, letos novembra pa je bil projekt tik pred zaključkom. Včeraj je občinska uprava na internetu objavila končno poročilo (stran 4-5), s čimer je projekt končan.

Od sprejema odločitve leta 2004 do zaključka je preteklo dolgih devet let. V tem času je München zamenjal približno 14.800 računalnikov z Windows na Linux in z Officea na OpenOffice. Slednjih je za odtenek več, ker nekateri pač poganjajo specializirane programe, ki v Linuxu ne tečejo. Glavno vprašanje je seveda, koliko so s tem prihranili. Ocene so različne in precej netočne, ker tudi Microsoft ob napovedi...

Heise - Medtem ko so v Freiburgu nad Linuxom obupali in izračunali, da jih uporaba odprte kode stane več kakor Microsoftove, v Münchnu ugotavljajo, da lahko z Linuxom privarčujejo, če se migracije lotijo, kot se spodobi. O migraciji so se začeli pogovarjati leta 2003, izvajati so jo začeli leta 2006 in jo letos večidel zaključili. Marca so izračunali, da so prihranili več kot štiri milijone evrov, sedaj pa ugotavljajo, da je prihranek še bistveno večji. Privarčevali so dobrih 10 milijonov evrov.

V mestnem svetu je...

Slashdot - Maja 2003 se je mestni svet v Münchnu odločil za prehod na odprto kodo - operacijski sistem GNU/Linux, brskalnik Firefox in pisarniško okolje OpenOffice.org. Po ne preveč spodbudnem začetku so z namestitvami pričeli leta 2006; novembra 2008 je namenska Linux distribucija LiMux tekla na 1200 mestnih računalih, dve leti kasneje že "na več kot 3000", nedavno pa so jo namestili že kar na polovico od okvirno 12 tisoč računalnikov. Zaključek načrtujejo karseda hitro, in sicer že naslednje leto.

Prehod na odprto kodo seveda ni nezahtevna operacija in vodja projekta, Florian Schießl, je priznal, da so bile prve časovne ocene zelo naivne. Mestna uprava razpolaga z okvirno 15 tisoč računalniki. Upravljanje z uporabniki, strojno opremo in programsko opremo ni centralizirano, ampak prepuščeno enemu od 21 IT centrov, ki skrbijo za IT infrastrukturo posameznih oddelkov. Dalje, v rabi je približno 300 namenskih MS Windows...

Heise - Leta 2003 je bilo v Münchnu domenjeno, da bo celotni IT-sektor javne uprave prešel na odprtokodni sistem. Projekt so poimenovali LiMux (zloženka besed Linux in München). Gre za enega največjih migracijskih projektov na svetu, saj zaobjema približno 15 tisoč javnih računalnikov, od delovnih postaj do namenskih strežnikov. Isto ime nosi tudi na Debianu osnovana distribucija Linuxa, ki jo bodo uporabili. Sedem let pozneje je končan prvi korak - na vseh računalnikih teče OpenOffice.

Florian Schießl, pomočnik...