»

Naslednja država z velikim požarnim zidom: Kambodža

Slo-Tech - Kot piše The New York Times, bo Kambodža naslednja država s popolnim državnim nadzorom nad internetom po zgledu Kitajske. V Kambodži je svoboda na internetu že sedaj sorazmerno omejena, a se bo sutacija še bistveno poslabšala zaradi novega vladnega odloka, da mora od 16. februarja ves internetni promet potekati skozi državni portal, o katerem so govorili že lani. Uporaba portala bo za vse ponudnike dostopa do interneta obvezna, njegov obstoj pa utemeljujejo z blokado povezav, ki vplivajo na nacionalni dohodek, varnost, javni red, moralo, kulturo, navade in običaje.

Že sedaj poteka nadzor nad dogajanjem na internetu, ki ga izvajajo ministrstva. Kršitelji, ki objavljajo vsebine, s katerimi se vlada ne strinja, so lahko obtoženi in tudi obsojeni. Toda če je bil doslej nadzor omejen na spremljanje, bodo s preusmeritvijo prometa skozi državni portal zelo enostavno aktivno cenzuriranje in blokiranje dostopa. Državni portal bo de facto le centraliziral nadzor, ki je trenutno razdrobljen...

37 komentarjev

Policija še vedno protipravno nadleguje spletne komentatorje, informacijski pooblaščenec pa nič

podcrto.si - Slovenski možje v modrem sicer menda zadnje čase opravljajo le nujne naloge, ki branijo varnost in neodvisnost države. Očitno med te spada tudi nadzor spletnih komentatorjev in ne bi bili v Sloveniji, če policija podatkov o teh »zločincih zoper lik in delo junakov revolucije« ne bi poizkušala dobiti protipravno. In to so lani poizkušali storiti vsaj 21-krat, je januarja objavil informacijski pooblaščenec, ki je na nezakonito prakso mož v modrem opozoril že leta 2012. Vendar informacijski pooblaščenec naslednjega koraka od opozarjanja očitno noče storiti. Policija je v prejšnji iteraciji te...

32 komentarjev

Policija zavajala glede pridobivanja podatkov o uporabnikih spletnih portalov

podcrto.si - Policija je januarja in februarja letos brez sodne odredbe od Primorskega vala zahtevala podatke o piscu komentarjev na spletnem portalu, čeprav je že decembra lani sporočila, da je s to nezakonito prakso prenehala.

Drugega decembra lani je Informacijski pooblaščenec razkril dolgotrajno nezakonito prakso policije pri pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov. Policija je namreč podatke o identifikatorjih internetnega priključka bralcev (IP naslovih) redno pridobivala brez odredbe sodišča, kar je v nasprotju z veljavnim pravnim redom RS. Ustava namreč določa, da lahko organi pregona podatke o komunikaciji posameznikov pridobivajo le na podlagi sodne odredbe (za namene kazenskega postopka ali varnosti države).

Januarja letos smo se pred objavo decembrskih ugotovitev Informacijskega pooblaščenca s prošnjo za komentar obrnili tudi na policijo. Ti so nam v svojem odzivu med drugim zapisali: »Zaradi ugotovitev nadzora inf. pooblaščenca smo v policiji...

24 komentarjev

MNZ priznava nezakonito delo Policije

Slo-Tech - Ministrstva so se po seriji mnenj o ravnanju policije poenotila: policisti podatkov o bralcih spletnih portalov brez sodne odredbe ne morejo pridobivati. A zdaj bi rada s spremembo zakonodaje policiji omogočila pridobivanje podatkov mimo sodišč. Informacijski pooblaščenec pa opozarja: kljub spremembam bi bilo takšno pridobivanje podatkov neustavno.


Januarja smo objavili poročilo Informacijskega pooblaščenca, ki ugotavlja ponavljajoče nezakonite prakse policije pri pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov. Policija je namreč podatke od upravljavcev spletnih portalov redno pridobivala brez odredbe sodišča, kar je v nasprotju z Zakonom o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in z Ustavo RS.

Za kakršno koli pridobivanje podatkov o imenu, priimku, elektronskem naslovu, IP številki in ostalih podatkih o bralcih in predvsem piscih komentarjev na spletnih portalih mora namreč policija po osmem členu ZEPT in 37. členu Ustave RS pridobiti odredbo sodišča. A policija je leta...

57 komentarjev

Policija nezakonito pridobivala podatke o bralcih spletnih portalov

Slo-Tech - Policija je v letu 2012 podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov brez sodne odredbe, kar je v nasprotju z zakonom, zahtevala v 31 primerih, le v štirih primerih pa so imeli sodno odredbo zanje. Kljub nezakoniti poizvedbi so upravljavci spletnih portalov v 23 primerih podatke o njihovih bralcih tudi posredovali, kaže 2. decembra lani izdano poročilo Informacijskega pooblaščenca.

Informacijski pooblaščenec je nadzor nad delom policije opravil na podlagi prijave enega izmed upravljavcev portala, je razvidno iz poročila, ki smo ga dobili z zahtevo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. V prijavi je upravljavec policiji očital, da je podatke o uporabnikih njegovega portala zahtevala brez sodne odredbe.

»Sodna odredba predstavlja osnovni element neodvisnega nadzora, kot jamstva pred neupravičenimi posege v človekove pravice, ki preprečuje arbitrarnost delovanja policije in drugih državnih organov. Varstvo posameznika v razmerju do policije je...

117 komentarjev

Kako so v praksi videti prometni podatki

Eno popoldne v Ljubljani, v besedi ..

Slo-Tech - Eden izmed bralcev nam je nedavno pokazal svoj izpisek iz baze prometnih podatkov (retencijske baze) pri njegovem mobilnem operaterju. Gre za podatke, ki jih naši ponudniki telefonije in interneta že od septembra 2007 zbirajo na podlagi evropske retencijske direktive, kot je implementirana v XIII. poglavju našega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Uradno so tam za potrebe preiskovanja "hujših" kaznivih dejanj, za dostop pa policija potrebuje sodno odredbo po 149.b členu ZKP. V praksi je ni tako težko dobiti - potrebujejo zgolj obrazloženi predlog državnega tožilca in pa razloge za sum, da je določena oseba izvršila kaznivo dejanje (oz. da je njeno življenje v nevarnosti). Gre za dokaj nizek dokazni standard, tako da policija v praksi za prometne podatke zaprosi kar v večini preiskav, kjer razpolagajo bodisi z imenom in priimkom...

105 komentarjev

Žiga Turk: kdor ni z nami, je proti nam (2)

Temni časi

vir: Slate
Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

51 komentarjev

Policija: do podatkov smo prišli vedno in tudi prišli bomo (2)

Techdirt - Tokrat nadaljevanje teden dni stare zgodbe o nadustavnem Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo, ali tudi fabula o tem, kaj se zgodi, ko se policija odloči, da mora priti do nekih podatkov, predvsem zato, ker je dobivanja vsakovrstnih podatkov tako zelo vajena iz preteklosti, da na drugačni scenarij ("hm, tole se pa morda ne sme ..") niti pomisli ne.

Tokratna fabula je ameriška, a bi lahko bila tudi naša. Zadeva policijsko preiskavo zoper Newyorčana Malcolma Harrisa, 23. let starega novinarja, blogerja in aktivista v gibanju Occupy Wall Street, ki je bil oktobra lani skupaj skupaj s še 700 drugimi protestniki aretiran na Brookly bridgu zaradi motenja javnega reda in miru, konkretno ker mosta ni prečkal po pešpoti, ampak kar po cesti, mišljeni za avtomobile. Po noči ali dveh na policijski postaji in prejeti mandatni kazni bi to moralo biti to; vendar ni bilo; newyorška policija je namreč ugotovila, da je Harris posebej aktiven na Twitterju, sploh po številu sledilcev...

23 komentarjev

Nadzor novinarjev: afera Kos - Ranc

Slo-Tech - V začetku meseca, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije razsodilo, da je policija aprila 1999 nezakonito pridobila izpisek klicev na mobilni telefon novinarja Tomaža Ranca, z čimer so mu bile kršene človekove pravice.

Ranc je kot novinar TV Slovenija takrat poročal o aferi Vič-Holmec. Ker je v svojih novinarskih prispevkih objavil nekaj notranjih informacij, ga je policija osumila izdaje uradne tajnosti. 15. aprila so Ranca poklicali na tim. informativni pogovor na MNZ in mu pokazali seznam izpisov telefonskih klicev iz njegovega mobilnega telefona. Ranc je posumil, da policija ni imela sodne odredbe za pridobitev izpisa, zaradi česar je proti državi vložil tožbo. Kasneje se je izkazalo, da je policija odredbo za pridobitev seznama dohodnih klicev sicer pridobila, vendar šele naknadno, dva dni po tem, ko so podatke kriminalisti že imeli.

Leta 2001 je okrožno sodišče razsodilo, da sta tedanja kriminalista Drago Kos in Roman Prah nezakonito pridobila njegov izpisek dohodnih...

60 komentarjev