Slo-Tech - Yegor Denisov-Blanch s stanfordske univerze je sporočil, da najnovejša raziskava njihovega laboratorija kaže, da skoraj desetina programerjev v dobro plačanih službah praktično ne dela. V študiji so analizirali delo 50.000 programerjev v več sto podjetjih in ugotovili, da se zanje zapravijo milijarde dolarjev, učinkov pa je bolj malo. Analizirali so zasebne repozitorije Git in ocenili kakovost in zahtevnost kode. Pri tem so upoštevali več faktorjev, ne le števila vrstic ali prispevkov.

Med inženirji, ki delajo od doma, je takšnih približno 14 odstotkov, med zaposlenimi v pisarnah pa okoli šest odstotkov. Zanimivo je, da je porazdelitev pri inženirjih, ki delajo od doma, precej bolj raztresena. Čeprav je med njimi več takšnih, ki lenarijo, je tudi več takšnih, ki so superproduktivni. Po konservativnih ocenah se letno na tak način izgubi 90 milijard dolarjev. Samo IBM naj bi imel 17.000 takšnih zaposlenih, ki letno stanejo poltretjo milijard dolarjev.

Rezultati raziskave še niso...

Slo-Tech - Debate o uporabi računalnikov v izobraževalnem procesu tečejo že dlje časa, pametnih odgovorov pa še vedno ni. Računalniki so koristni in nujno potrebni, kjer problemov drugače ne bi mogli reševati. Confrad Wolfram se je že pred leti jezil, zakaj pri matematiki učimo računstvo namesto konceptov in razumevanja. Z računalnikom lahko enostavno prikažemo aproksimacijo ploščine kroga z včrtanim večkotnikom, ki mu povečujemo število oglišč, ali spreminjanje rešitev diferencialnih enačb v odvisnosti od parametrov in začetnih pogojev. Precej bolj zagonetno pa je vprašanje, ali računalniki koristijo pri opravilih, ki jih že stoletja ljudje uspešno izvajajo tudi brez njih - recimo pri delanju zapiskov.

Nova raziskave kažejo, da...

IDC - IDC je pripravil novo raziskavo o številu programerjev oziroma razvijalcev programske opreme in številu zaposlenih s poznavanjem informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Analizirali so stanje v 90 najbolj razvitih državah na svetu in ugotovili, da je v njih dobrih 18 milijonov razvijalcev programske opreme.

Zanimiv je podatek, da se 7,5 milijona oziroma 40 odstotkov teh ljudi s programiranjem ukvarja ljubiteljsko. Takšna opredelitev seveda terja nekoliko razlage. IDC mednje šteje vse ljudi, ki v svoji glavni službi niso plačani za razvoj programske opreme, tako da to počno izven rednega delovnika v obsegu vsaj 10 ur mesečno. Razlogi so mnogoteri: od neplačanega ukvarjanja s svojim konjičkom in zabave do...

Ars Technica - Zdi se, da so dnevi kupovanja programske opreme v ličnih kartonskih škatlah z barvastimi navodili, priročniki in drugimi obveznimi dodatki končani. Tržni analitiki iz NPD Group so namreč v novi raziskavi ugotovili, da dve tretjini kupljene programske opreme kupci prejmejo v elektronski obliki kar prek spleta.

V raziskavi so transakcije razvrstili v tri kategorije: nakupi nove programske opreme, podaljšanje naročnine (na primer na protivirusne programe) in nakup predhodno prenesenih preizkusnih verzij programov. Največji delež spletnih nakupov odpade prav na podaljšanje naročnine, in sicer 34 odstotkov. Na drugem mestu so s 23 odstotki nakupi nove programske opreme, medtem ko je nadgradnja preizkusnih verzij v polno delujoče zbrala vsega osem...

Lugos - V Portorožu bo 29. in 30. septembra potekala druga Linux konferenca. Konferenca je namenjena predvsem poslovni javnosti, zaposlenim v javni upravi, vsekakor pa bo vsak uporabnik Linuxa in drugih odprtokodnih sistemov na konferenci našel nekaj zase.

Izmed malce bolj znanih imen bodo letos predavali: Don Rosenberg, Brian Aker in Steve Best. Na predavanjih bodo poslušalci lahko izvedeli marsikaj o samem gibanju odprte kode, uporabi odprte kode v poslovnem svetu, prav tako pa bodo na račun prišli razvijalci programske opreme in spletni programerji.

Za več informacij pa kar na spletno stran Linux konference.

več strani - Novica včerajšnjega dne, lahko mirno rečemo. nVidia, naš najbolj agresivni razvijalec 3D tehnologij za igričarje, je, vsaj po mojem mnenju, naredil velik korak v pohitritvi razvoja trodimenzionalnih aplikacij. Fora je v tem: nVidia Cg je vmesna plast med razvijalcem programske opreme ter API vmesnikom. Namesto da bi razvijalec pisal kodo direktno v OpenGL 1.3 ter DirectX 8.1 jeziku, bo ta korak zanj naredil kar nVidia Cg sam. Tako se odpirajo zelo velike možnosti za poenostavitev ter pohitritev razvojnih procesov, saj lahko z navadnim vtičem (plug-inom) za Mayo ali 3D Studio, ki izvrže končno sceno v Cg jeziku, imamo le-to sceno prenešeno v zelo kratkem času. Naslednji napredek leži...

Silicon - Ja, specifikacije so res dih-jemajoče, saj je Intel pač moral poskrbeti za dobršno mero navdušenosti nad svojim novim procesorjem za ŽePCnike™. Kar dvesto megahercev, temelječih na arhitekturi ARM, pri tem, da odda polovico toplote v primerjavi s frekvenčnim ekvivalentom v inkarnaciji trenutnih StrongARM procesorjev. Intel trdi, da bo s svojo novo družino procesorjev dosegal za dlančnike kar vrtoglave hitrosti 400 MHz, in to s smešno majhno porabo elektrike. Kje se torej zatakne v tej pravljici? V optimizaciji programov ter operacijskih sistemov za Xscale. Težava je v tem, da Microsoft svojega operacijskega sistema za dlančnike, Windows CE 3.0, ne namerava optimalizirati za Xscale, kar posledično pomeni tudi, da se razvijalci programske opreme ne morejo odločiti za programiranje programov za obe "platformi". Tudi prihajajoči Microsoftov OS, CE.Net imenovan, naj te podpore še ne bi vseboval. Kaj potem? Vsi upi kažejo na Linux. V branje....