Slo-Tech - Po napovedanem prevzemu T-2 s strani Telemacha se splača preveriti kaj to pomeni za nas, naročnike komunikacijskih storitev. Izdelali smo hitro analizo omrežnih priključnih točk. V analizo so vključeni žični priključki.

Pri ponudniku T-2 pri žičnih priključkih prevladuje tehnologija optične povezave. Spomnimo: T-2 je po Sloveniji gradil lastno optično omrežje predvsem v urbanih središčih. Kjer lastnega omrežja ni gradil, je preko ADSL tehnologije gostoval na omrežju Telekoma Slovenije. Drugače je s Telemachom, ki je v večjega ponudnika zrastel z nakupi manjših lokalnih operaterjev kabelske televizije, ki so prerasli v lokalne ponudnike dostopa do interneta. Z nakupom veliko manjših ponudnikov je zrastel v velikega ponudnika. Zaradi različnih poslovnih strategij je prekrivanja pri tehnologiji zelo malo. Pokritost se razlikuje tudi po lokaciji. Nekatera urbana središča pokriva zgolj T-2, npr. Kranj, Nova Gorica, Ivančna Gorica, Brežice, Slovenske Konjice. Telemach je prisoten v...

TorrentFreak - Dve veliki ameriški združenji, Computer & Communications Industry Association (CCIA) in Internet Association (IA) sta na predsedniško predstavništvo za trgovino (US Trade Representative) naslovila posebni opozorili, katerega namen je vplivati na letno poročilo tega organa o ovirah, ki se za ameriška podjetja pojavljajo v zunanji trgovini. CCIA ima člane kot so denimo Amazon, Cloudflare, Facebook in Google. V IA pa so včlanjeni Google, Reddit, Twitter, Microsoft, Spotify in še mnogi drugi.

Osrednji problem je avtorska zakonodaja, ki vznika po svetu in, ki čedalje pogosteje vzpostavlja odgovornost ponudnikov storitev za avtorsko sporne vsebine na njihovih platformah. Še več, za kršitve predpisuje drakonske kazni. Trn v peti ni le evropska Direktiva o avtorskih pravicah na digitalnem trgu, pač pa so podobne predpise sprejeli tudi v Indiji, Vietnamu in Avstraliji. Glede direktive EU so v CCIA zapisali: "Da predstavlja neposredno grožnjo internetnim storitvam in, da njene določbe...

Bloomberg - Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije Maciej Szpunar je podprl Google pri zavzemanju, da bi se posameznikova pravica do pozabe izvajala samo pri iskalnih poizvedbah, ki potekajo z ozemlja EU.

Državljani EU imamo namreč od leta 2014 pravico zahtevati od ponudnikov iskalnih pogonov, da odstranijo zadetke, ki vsebujejo netočne, nepopolne, nepomembne ali pretirane podatke o posamezniku. A Google si je predpis razlagal nekoliko drugače, kot nekatere države članice in je take podatke napravil nevidne samo na ozemlju države iz katere je prihajal vlagatelj zahteve. Podjetje se namreč pri tem poslužuje podatkov o geolokaciji posameznika.

Tako je zadeva po sporu med Googlom in francoskim pooblaščencem za varstvo osebnih podatkov, leta 2016 prišla...

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije je v današnji sodbi direktivo EU o obvezni hrambi prometnih podatkov označilo za izjemno resen poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov in jo odpravilo.

Hramba zgodovinskih podatkov o uporabi komunikacijskih naprav v obliki, kot jo med drugimi prakticira tudi Slovenija, je v nasprotju z Listino EU o temeljnih pravicah, so zapisali, saj predstavlja nesorazmeren poseg v človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov.

Spomnimo, direktiva že od l. 2006 določa, da morajo telekomunikacijski operaterji prometne podatke o vaših klicih in dostopih do interneta hraniti najmanj šest mesecev in največ dve leti. Podatki morajo biti na voljo organom pregona za odkrivanje storilcev resnih kaznivih dejanj.

Sodišče je takšen poseg označilo kot pretiran. Direktiva namreč ne pove, koliko časa je potrebno hraniti te podatke glede na tip podatka in glede na resnost kaznivega dejanja. V Sloveniji operaterji omrežij podatke...

NBC - Ta teden je FBI razkrinkal še enega uporabnika anonimizacijskega omrežja Tor, ki se je v ponedeljek skušal izogniti zaključnemu izpitu, tako da je zjutraj razposlal na različne naslove Univerze e-pošto z lažnim obvestilom o podtaknjeni bombi.

20-letni študent s Harvarda Eldo Kim je moral biti kmalu po tem razkrinkan, saj so proti njem vložili obtožnico že naslednji dan. Kot je moč razbrati iz obtožnega akta, je seznam uporabnikov univerzitetnega brezžičnega omrežja, ki so tedaj pretakali paketke po Tor omrežju (gre za povsem običajne prometne podatke, ki so se očitno hranili zaradi retencijske varnostne politike ustanove), zveznim agentom priskrbela kar Univerza sama. Tako ti niso imeli veliko dela, potrkali so na nekaj vrat in z malo sreče prišli do priznanja osumljenca takoj po soočenju.

Kot poudarja Bruce Schneier v zapisu na svojem blogu: »Tor ni bil zlomljen, zlomil se je Kim.« Je pa tudi res, da se možnosti za identifikacijo uporabnika povečujejo s posluževanjem manj...

Slo-Tech - ECJ je danes objavilo mnenje generalnega pravobranilca v zvezi z evropsko direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Pravobranilec je mnenja, da je direktiva v sedaj veljavni obliki nezdružljiva z Listino Evropske Unije o temeljnih pravicah, saj naj bi bila izrazito podnormirana.

Po mnenju generalnega pravobranilca Direktiva pomeni izrazito poseganje v pravico državljanov do spoštovanja zasebnega življenja, ker določa obveznost ponudnikov telefonskih in elektronskih komunikacijskih storitev, da zbirajo in hranijo podatke o prometu in lokaciji teh komunikacij.

Generalni pravobranilec v zvezi s tem poudarja, da je mogoče z uporabo teh podatkov ustvariti zelo zanesljivo in izčrpno sliko o pomembnem vidiku ravnanja osebe, ki se nanaša izključno na njeno zasebno življenje, ali celo celovito in natančno sliko o njeni zasebni identiteti. Poleg tega obstaja veliko tveganje, da se bodo hranjeni podatki uporabili za nezakonite namene, ki bi lahko posegali v zasebnost ali bili, širše,...

EDRI - Kot smo pisali lani decembra, naši severni sosedje niso ravno navdušeni nad idejo obvezne retencije prometnih podatkov pri mobilnih in internetnih operaterjih. Režim je v okrnjeni obliki zaštartal šele lani aprila (pri nas že septembra 2007), po tem, ko jim je Evropska komisija grozila z večmiljonsko tožbo zaradi neimplementacije retencijske direktive. Koalicija se je morala za sprejem novele zakona o telekomunikacijah precej potruditi, kup njenih poslancev pa je glasoval proti. Tudi sama implementacija je dokaj stroga do policistov. Prometni podatki se hranijo vsega 6 mesecev, dostop do njih pa je možen samo za potrebe preiskave hujših kaznivih dejanj in na podlagi sodne odredbe. Do...

Slo-Tech - Sodišče EU trenutno odloča o zahtevku španskega državljana, ki med googlanjem po svojem imenu in priimku med rezultati najde povezave na 15 let star časopisni članek o tem, da je država izvedla javno dražbo njegove nepremičnine zavoljo neplačanih prispevkov za socialno varnost. To naj bi prožilo negativne asociacije o njemu (da še vedno ne plačuje prispevkov, op.p.) in mu povzročalo osebno škodo. Ko se je obrnil na časopis glede izbrisa, je bil zavrnjen, saj je bil zadevni članek leta 1998 objavljen na podlagi zakonske obveznosti do objave oklicev za javne dražbe v dnevnem časopisju. Njegova pravilnost ni sporna (pravice do popravka torej ni), kot tudi ni dvomov o tem, da bi bil spisan z nameni...

Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

Slo-Tech - Včeraj je bila v uradnem listu Evropske Unije objavljena direktiva 2006/24/ES o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES, bolj znane kot Direktiva o hrambi prometnih podatkov.

Direktiva bo začela veljati 20. dan po objavi v uradnem listu, njeno polno izvajanje pa bo v Sloveniji odloženo za 18 mesecev. Slovenija je namreč izjavila, da bo za 18 mesecev odložila uporabo Direktive za hrambo komunikacijskih podatkov, ki se nanašajo na dostop do interneta, internetno telefonijo in internetno elektronsko pošto.

Izkoristimo torej še zadnje mesece svobode na internetu, ki nam je preostala ...

Slo-Tech - Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju...