Več kot deset metrov dolga vesoljska postaja je okrog Zemlje krožila od leta 2011, ko je Kitajska začela resno preizkušati tehnologijo za bivanje v vesolju. Tiangong 1 je bila prva vesoljska postaja, sledila ji je Tiangong 2, ki še danes uspešno kroži. Tiangong 1 je svojo življenjsko dobo izpolnila leta 2015, nakar bi jo morali kontrolirati treščiti v -- južni del Tihega oceana. Kitajska je leta 2016 sporočila, da so izgubili nadzor nad vesoljsko postajo, zato je tedaj postalo jasno, da bo padla nenadzorovano. Njeno orbito so spremljali v različnih vesoljskih agencijah in skrbeli, da ji niso bili kakšni sateliti v napoto.
Kljub temu se je zgodba zaključila zelo dobro. Čeprav ni bilo mogoče napovedati, kam bo vesoljska postaja padla in je bila kar tretjina Zemlje potencialna tarča, je na koncu po srečnem naključju treščila prav tja, kamor bi jo tako ali tako želeli usmeriti - v Pacifik. Tudi če bi padla na kopno, je bila možnost za škodo ali poškodbe zelo zelo majhna, so predhodno izračunali.
Tiangong 1 je tehtal skoraj devet ton in je imel dva modula. Eksperimentalni modul je služil kot domovanje za astronavte, medtem ko je imel drugi modul sončne celice in sisteme za krmiljenje in infrastrukturo. Tiangong 1 je krožil na višini 350 kilometrov, kar je nekoliko nižje od Mednarodne vesoljske postaje (ISS) na 400 kilometrih. Tiangong 1 so obiskali tudi astronavti, in sicer je plovilo Shenzhou 9 prvikrat tja pripeljalo tri ljudi že leta 2012, še trije pa so prispeli leto pozneje. Vse misije so trajale zgolj nekaj tednov. Načrtovana življenjska doba Tiangonga 1 je bila dve leti, zato ni presenetljivo, da je moral počasi pasti.
Ni pa to največji človeški izdelek, ki je kdajkoli treščil iz vesolja. Leta 2001 so Rusi na Zemljo poslali vesoljsko postajo Mir, a je bi spust nadzorovan. Največji nenadzorovan padec pa predstavlja raketoplan Columbia, ki je leta 2003 ob vstopu v atmosfero zgorel. Če bo ISS resnično upokojena leta 2024, pa se utegne zgoditi, da bo Kitajska ostala edina država z delujočo vesoljsko postajo.
