Slo-Tech - Družbena omrežja objav ne odstranjujejo le, kadar sama presodijo, da kršijo pogoje uporabe, temveč tudi na zahtevo oblasti. Twitter podobno kot ostala podjetja to razkriva v poročilu o transparentnosti, ki za prvo polletje minulega leta kaže rekordno število zahtevkov za umik. Od januarja do junija 2021 so prejeli 43.387 zahtevkov za odstranitev vsebin s 196.878 računov. To je največ po letu 2012, od kar pripravljajo in objavljajo poročila o transparentnosti.

V skladu s Paretovim načelom kar 95 odstotkov teh zahtevkov prihaja le iz petih držav: Japonske, Rusije, Turčije, Indije in Južne Koreje. Skupno je zahtevke poslalo 35 držav. V primerjavi s polletjem pred tem je število zahtevkov poraslo za 14 odstotkov, število prizadetih računov pa kar za 50 odstotkov. Twitter je zahtevkov ugodil v 54 odstotkih primerov.

Twitter tudi sam briše neustrezne vsebine. V tem polletju je izbrisal 4,7 milijona čivkov, izmed katerih jih je 68 odstotkov imelo manj kot 100 ogledov, 92 odstotkov pa...

Slo-Tech - Amazon je izdal polletno poročilo o zahtevkih za dostop do informacij o uporabnikih, ki jih je prejel v minulem polletju. Podatke načeloma razkrivajo le, ko organi v ZDA ali drugih državah predstavijo zakonito sodno odredbo ali nalog (search warrant), medtem ko na pozive (subpoena) ne izdajajo vsebinskih podatkov, temveč osebne in prometne. V minulem polletju so 42 odstotkov vseh zahtevkov vložile nemške oblasti, sledijo pa španske (19 odstotkov), italijanske in ameriške (oboje po 11 odstotkov), britanske (4 odstotke) in francoske (tri odstotke), če ne upoštevamo AWS. Pri tej storitvi pa je kar 75 odstotkov zahtevkov izviralo iz ZDA.

Amazon deli zahtevke na vsebinske in nevsebinske. V prvem primeru se razkriva vsebina, ki jo ima uporabnik shranjeno na Amazonovih strežnikih, medtem ko v drugem primeru Amazon posreduje le prometne in identifikacijske podatke (imena, naslovi, datumi, zgodovina uporabe, nakupi). Kar 99,8 odstotka zahtevkov je bilo po nevsebinskih podatkih (oziroma 97...

recode.net - Google še vedno ni predal plačilnih list svojih zaposlenih pristojnemu ameriškemu ministrstvu (Labour Department), ker bi bilo pridobivanje podatkov predrago. Google je izračunal, da bi za pridobivanje teh podatkov iz lastnega informacijskega sistema porabil 500 delovnih ur in 100 tisoč ameriških dolarjev.

Google je postal tarča državnih organov pretekli mesec, ko je Labour Department (v nadaljevanju LD) obtožil podjetje, da sistematično izvaja plačno diskriminacijo. Za isto delovno mesto naj bi tako beli moški dobili veliko višjo plačilo kot pa ženske ali moški druge barve. Na udaru Googla, tako LD, pa so predvsem ženske. Vendar LD ni imel dostopa do plačilnih list googlovcev, s katerimi bi lahko tudi uradno potrdil...

Google - Google je razkril število zahtev po razkritju podatkov uporabnikov, ki so jih prejeli v drugi polovici minulega leta. To polletno počno že od leta 2009 in trend se z eno samo izjemo še ni spremenil. Vsako polletje je teh zahtev več.

V zadnjem polletju, za katerega imamo sveže podatke, torej od julija 2015 do decembra 2015, so prejeli 40.677 zahtevkov, ki so se nanašali na 81.311 uporabniških računov. To je 18 odstotkov več kot polletje pred tem in največ v zgodovini. Z naskokom največ zahtev prihaja iz ZDA, od koder jih je bilo 12.523. Google je vsaj nekaj podatkov poslal na podlagi 79 odstotkov zahtev. Na drugem mestu je Nemčija s 7491 zahtevki in 57-odstotno uspešnostjo, sledijo pa Francija, Velika Britanija in Indija. Na...

CBC - Kanadski CBC je razkril nove metode prisluškovanja, ki jih uporabljajo NSA in njene partnerske organizacije. To pot razkrivajo nezakonite prakse kanadske obveščevalne agencije CSEC (Communications Security Establishment Canada), ki je leta 2012 na kanadskih letališčih testirala nov način sledenja potnikom.

CSEC je zbirala podatke o napravah, ki se na brezžične dostopne točke (Wi-Fi) povezujejo na neimenovanem kanadskem letališču. Zbirali so enolične identifikacijske podatke o vseh uporabnikih, ki so se na Wi-Fi priključili s pametnim telefonom, tablico, prenosnim računalnikom ali kako drugače (nekaj podobnega so v Microsoftu in na Univerzi v San Diegu analizirali že leta 2010). Kaj...

Google - Google že nekaj let pridno izdaja poročilo o transparentnosti, kjer najdemo čedalje več zanimivih podatkov. Doslej je bilo tam mogoče najti število zahtevkov za odstranitev vsebin, ki so jih vložili lastniki avtorskih pravic (zaradi kršitev) in organi pregon (zaradi različnih kaznivih dejanj). Google še vedno ne objavlja podatkov o zahtevkih zvezne vlade za prisluškovanje, ker jih ne sme (lahko bi kumulativno število vseh zahtevkov), čeprav si za to prizadevajo. So pa sedaj začeli objavljati podatke o zlonamernih straneh (malware infected).

Vse od leta 2006 Google namreč škodljive ali sumljive strani označi in uporabnikom pred obiskom izpiše opozorilo. Trenutno označi okoli 10.000 strani dnevno, ki so bodisi okužene z malwarom ali izvajajo phishing. Google sedaj kaže, koliko je teh strani, koliko ljudi dnevno vidi opozorila,...

Slo-Tech - Apple, Microsoft in Facebook so po izbruhu afere Prism poizkusili rešiti, kar se je rešiti dalo, tako da so hitro objavili podatke o številu zahtevkov po posredovanju informacij. Zakonodaja ne dovoljuje niti razkritja obstoja zahtevkov obveščevalnih agencij, a so podjetja od vlade pridobila dovoljenje, da objavijo skupno število vseh zahtevkov - tako običajnih kakor tudi obveščevalnih. Google se s tem ne strinja.

Google že sedaj daje največ poudarka preglednosti, zato redno objavljajo podatke o tovrstnih zahtevkih. To je tudi razlog, da še niso pripravili poročila po aferi Prism. Google namreč pravi, da so podatki, ki jih razkrivajo, izčrpnejši od tega, kar jim vlada dovoljuje razkriti glede obveščevalnih služb. Zaradi...

Apple - Po Microsoftu in Facebooku je tudi Apple razkril, koliko podatkov so posredovali ameriškim pravosodnim organom, policiji in NSA. V polletnem obdobju od decembra lani do maja letos so prejeli 4000-5000 zahtevkov, ki so se nanašali na slabih 10.000 računov uporabnikov.

Večino zahtevkov je podala policija, ki je preiskovala tatvine, primere izginuli oseb in podobno. Še enkrat so strogo zavrnili možnost, da bi imela NSA neposreden dostop do strežnikov, po katerih bi lahko brskala brez nalogov, kot se je sprva pisalo v aferi Prism. Spomnimo, da je Microsoft v enako dolgem obdobju (druga polovica preteklega leta) prejel 6000-7000 zahtevkov (za dobrih 30.000 računov), Facebook pa okoli 9000-10.000 zahtevkov.

Še vedno čakamo...

Slo-Tech - Takoj po izbruhu afere Prism so internetni giganti jeli zatrjevati, da oni niso prostovoljno posredovali nobenih informacij Agenciji za nacionalno varnost (NSA). A stvari so se kmalu postavile na svoje mesto. Facebook, Microsoft in Google so sodelovali z NSA, sedaj pa poizkušajo omejiti škodo in javno razgaljajo, v kolikšni meri je to sodelovanje potekalo.

Facebook in Microsoft sta prvi podjetji, ki sta o tem javno spregovorili. Razkrili so število zahtevkov, ki so jih dobili od raznih inštitucij za razkritje podatkov. Facebook je v zadnjih šestih mesecih to storil 18.000-krat, Microsoft pa 31.000-krat. Google številk še ni razkril, bodo pa storili kmalu, in sicer še podrobneje kakor...

Google - Google je objavil sveže poročilo o preglednosti, kjer pokažejo število in naravo zahtevkov, ki so jih v zadnjem polletju dobili za odstranitev vsebin iz svojih iskalnih rezultatov. Najnovejši podatki zajemajo obdobje od julija do decembra 2012 in kažejo, da se trend naraščanja števila zahtevkov povečuje. V tem času so prejeli 2.285 zahtevkov različnih vlad za odstranitev 24.179 kosov vsebine, kar je za približno tretjino več kot v obdobju pred tem. Ob tem Google ugotavlja, da se širi področje, ki ga želijo vlade in policije obvladovati, saj dobivajo čedalje več zahtevkov tudi za odstranitev politično nezaželenih vsebin.

Izpostavljajo tri pomembne točke. V zadnjem času se je več kot potrojilo število sodnih zahtevkov iz Brazilije, za kar so bile odgovorne oktobrske lokalne volitve. Kar polovica zahtevkov se je...

Google - Google je objavil redno polletno poročilo o transparentnosti, na katerem predstavijo zahtevke vladnih služb, sodišč v kazenskem postopku in drugih organov za razkritje podatkov. Tovrstna poročila v Googlu objavljajo vse od leta 2010, da bi uporabniki dobili informacijo o obsegu in pooblastilih vladnih zahtev za pridobivanje uporabniških podatkov v okviru kazenskih in predkazenskih postopkov. Doslej je Google v isto poročilo vključeval tudi podatke o zahtevkih za odstranitev ilegalnih vsebin (DMCA take-down requests), sedaj pa bodo o tem poročali ločeno.

Odkar spremljajo te podatke, število zahtevkov za razkritje uporabniških podatkov po vsem svetu raste. V drugem polletju leta 2009 jih je bilo 12 tisoč, v preteklih šestih mesecih pa že kar...

Google - Google je objavil sveže polletno poročilo o transparentnosti na internetu, v katerem lahko najdemo podatke o zahtevkih po odstranitvi vsebin. Te pošiljajo vladne agencije iz različnih držav in v njih terjajo odstranitev politično ali pravno oporečnih vsebin, nič pa ne zaostajajo lastnikih avtorskih pravic, ki se s podobnimi zahtevki borijo proti piratstvu svojih stvaritev. Trendi so skrb vzbujajoči, sproti pa si jih lahko ogledate kar na Googlovih straneh.

Dogajanje v zadnjih šestih mesecih bi lahko povzeli z besedo rast. Objavljeni podatki sicer zajemajo obdobje od julija do decembra lani, a trendi v letošnjem letu so bržkone ostali enaki. Iz vladnih agencij največkrat prihajajo zahtevki po odstranitvi vsebin (kadar te gostujejo na Googlovih strežnikih) oziroma...

Google - Ravno včeraj smo pisali o praksi izraelskih oblasti na mejni kontroli, kjer morajo sumljivi potniki za vstop v državo razkriti svoje geslo za vstop v elektronski predal Gmail. To je taka zelo očitna in neprikrita metoda vdiranja v elektronske predale, a še zdaleč ne edina. Znano je, da imajo vse pomembnejše države (na prvem mestu so tu ZDA, Kitajska in Izrael) obsežne oddelke v svojih obveščevalnih agencijah ali vojski, ki se ukvarjajo z internetnim vojskovanjem. Vdiranje v komercialne storitve je le manj zahteven del njihovega posla. Googlu to ni všeč, zato so začeli v skladu s svojo politiko odprtosti uporabnike obveščati, kadar se tuje oblasti začnejo truditi za vdor v njihove račune.

Kako pomembna je Googlu odprtost, skušajo pokazati na več načinov. Zaradi cenzure na Kitajskem so šli na nož s kitajsko vlado in koncu preselili strežnike v Hongkong in se odpovedali cenzuri, uporabnike pa začeli opozarjati na cenzuro...

Forbes - Kot poroča Forbes, je Twitter zaostril spor z ameriško policijo oz. tožilstvom glede izročanja uporabniških podatkov brez predhodne pridobitve sodne odredbe.

Skrbi jih, da bi takšni policijski zahtevki (t.i. zaprosila) postali stalna praksa. Že lani so o prejemu začeli obveščati sodelavce WikiLeaksa, nakar je tožilstvo na naslednje zahtevke nalepilo oznako "tajno". Nato so tožili na pravico, da smejo zadevne uporabnike ne glede na to oznako obvestiti o obstoju zaprosila, da lahko ti sami podvzamejo obrambo in si tako zagotovijo pravico do kontradiktornosti v sodnem postopku. En uporabnik Twitterja, g. Malcolm Harris, je s pomočjo nevladnih organizacij to tudi storil, a ga je sodišče že malce arogantno zavrnilo, da sploh...

Guardian - Lani spomladi smo pisali o številu zahtevkov za dostop do uporabniških podatkov oz. za izbris podatkov, ki jih vladni in sodni organi posameznih držav pošiljajo Googlu. Zdaj so v okrivu projekta Google Transparency Report na voljo številke za prvo in drugo polovico lanskega leta.



Angleški Guardian v povzetku navaja, da je Google samo v zadnjih 6 mesecih lanskega leta prejel več kot 14 tisoč zahtevkov za razkritje podatkov o uporabnikih njihovih storitev, in to večinoma od 26 razvitih držav. Ugodi se med 75% in 90% odstotkom zahtevkom, odvisno od države. Daleč največ zahtevkov pride iz ZDA, sledijo pa Brazilija, Indija (oba Orkut), Združeno kraljestvo in Francija. William Echikson,...