Slo-Tech - Pred dvema desetletjema se je münchenska mestna uprava odločila prestopiti na Linux, s čimer naj bi privarčevali milijone. Rezultat je bil katastrofalen, saj so po prehodu naredili korak nazaj in se vrnili na Windows, kar je stalo skoraj sto milijonov evrov. Sedaj želi isto poizkusiti zvezna država Schleswig-Holstein.

Več kot 30.000 računalnikov javne uprave bodo v celoti prestavili na Linux. To pomeni, da bodo zamenjali operacijski sistem, pisarniški paket v LibreOffice, druge izdelke (Nextcloud, Open Xchange/Thunderbird, Univention AD-Connector) in internetno telefonijo. Zamenjali bodo torej Windows, Office in tudi oblačne storitve, kot so Sharepoint, Exchange in Outlook. S prehodom si želijo zagotoviti digitalno suverenost, kamor sodijo neodvisnost, varnost in trajnost. Eden izmed povodov za odločitev je tudi ugotovitev, da je Evropska komisija kršila splošno uredbo z uporabo paketa Microsoft 365.

Nemčija ni edina država, ki se odmika od Microsofta. Najdlje so pri tem Kitajci,...

Linux Weekly News - Popularni odprtokodni pisarniški paket bo v sedmi izdaji, ki bo uradno izšla čez kak mesec dni, najverjetneje dobil priponko "Personal edition". V odprtokodni skupnosti je zaradi tega precej završalo, saj to obenem nekako pomeni, da bo obstajala tudi poslovna, plačljiva različica. In res, kot so na blogu sporočili iz Document Foundation, organizacije, ki skrbi za razvoj LibreOffica in, ki bo jeseni praznovala desetletnico, se bo to najverjetneje zares zgodilo.

Etiketa personal edition je namreč del petletnega marketinškega načrta, ki so ga pripravili v Document Foundation, vse skupaj pa je v javnost prišlo delno po nesreči, saj posvetovanja s skupnostjo še niso povsem končana.

Skratka, skrbi so odveč, če uporabljate LibreOffice, ga boste brezplačno uporabljali še naprej. Bo pa v bodoče na voljo tudi enterprise različica, s svojim naborom orodij in storitev, ki jih bo potrebno plačati. Razlog je podoben, kot pri številnih drugih odprtokodnih projektih; gre za programsko opremo,...

Slo-Tech - Danes je luč svet ugledala nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa LibreOffice, ki je nastal z razdružitvijo od OpenOfficea. Kot se za velike verzije spodobi, prinaša cel kup popravkov in izboljšav ter spoliran uporabniški vmesnik.

LibreOffice podpira Linuxove distribucije na osnovi Red Hata in Debiana (torej vse najpopularnejše), Mac OS X 10.8 ali novejši ter Windows Visto ali novejši, pri čemer velja izpostaviti podporo tudi za še svež Windows 10. Slednji ima sicer okleščeno verzijo Officea neposredno na voljo, skupaj s podporo za posodobitve v oblak, a to ne pomeni, da je LibreOffice brez pomena. Še zlasti na Windows 7, ki ima po nekaterih statističnih podatkih še vedno več kot polovico tržnega deleža! LibreOffice ima 80 milijonov uporabnikov, ki...

Slo-Tech - Oblasti v četrtem največjem francoskem mestu Toulouse so s prehodom na odprtokodno programsko opremo v zadnjih treh letih privarčevale milijon evrov, pišejo na straneh Evropske komisije.

Pod tedanjim županom Pierrom Cohenom so leta 2011 sprejeli odločitev, da začno prehod na odprto kodo in se pridružijo organizaciji April za promocijo in zaščito odprte kode. Cohen pojasnjuje, da Toulouse leta 2008, ko je zasedel župansko mesto, ni imel izdelane javne digitalne politike. Kot informatik po izobrazbi se je odločil to spremeniti. Takrat so vsi računalniki v lokalni javni upravi, teh je bilo deset tisoč, poganjali Windows in Office.

Erwane Monthubert, ki je bila v tem mandatu (2008-2014) odgovorna za IT, pojasnjuje, da niso bili a priori proti...

Heise - Medtem ko so v Freiburgu nad Linuxom obupali in izračunali, da jih uporaba odprte kode stane več kakor Microsoftove, v Münchnu ugotavljajo, da lahko z Linuxom privarčujejo, če se migracije lotijo, kot se spodobi. O migraciji so se začeli pogovarjati leta 2003, izvajati so jo začeli leta 2006 in jo letos večidel zaključili. Marca so izračunali, da so prihranili več kot štiri milijone evrov, sedaj pa ugotavljajo, da je prihranek še bistveno večji. Privarčevali so dobrih 10 milijonov evrov.

V mestnem svetu je...

Heise - V nemškem Freiburgu so leta 2007 začeli projekt nižanja stroškov za programske licence, v sklopu katerega je stekla migracija z licenčnega pisarniškega paketa Microsoft Office na odprtokodni OpenOffice. Od tedaj so računalniki mestne uprave poganjali oba pisarniška paketa, saj starih licenc za Office niso vrgli proč, niso pa več kupovali novih. Prav tako so zapovedali uporabo odprtih standardov za pošiljanje dokumentov (ODF). Po petih letih bo mestni svet v torek (dnevni red seje) glasoval o vrnitvi k Microsoft Officeu, saj OpenOffice ni izpolnil pričakovanj. Zagovorniki in razvijalce odprte kode v Nemčiji so besni, in to upravičeno.

Besni pa so zato, ker so projekt odgovorni izvedli zelo malomarno. Junija 2007 so...

Heise - Ko je Oracle kupil Sun, je s tem pridobil tudi nadzor nad odprtokodnim pisarniškim paketom OpenOffice. Nekaj mesecev kasneje se je projekt OpenOffice ločil od Oracla, tako da je nastala samostojna oddvojitev LibreOffice. Razvija jo The Document Foundation, projekt pa je zasnovan kot popolnoma odprt pisarniški paket. Oracle je medtem delal na polkomercialni verziji OpenOffice.org. Distribuciji sta se začeli oddaljevati, saj je vsaka pridobila nekaj funkcij, ki jih druga ni imela. Ker Oracle ni uspel iztržiti dovolj iz OpenOfficea, je napovedal njen konec, a so bili o podrobnostih sila skopi.

Sedaj je znanega več. Oracle bo iz OpenOfficea napravil projekt Apache Incubator, ne bo pa ga prepustil The Document Foundation. V izjavi so zapisali, da bo s tem "OpenOffice.org dobil zrelo, odprto in uveljavljeno infrastrukturo za svetlo prihodnost. Model Apache Software...

Slo-Tech - Oracle je s prevzemom podjetja Sun Microsystems pred dobrim letom dodobra razburkal odprtokodno skupnost, ki jo je (upravičeno) skrbelo, ali bo tudi novi lastnik tako radodaren do odprtokodnih projektov - npr. Java, MySQL, OpenOffice.org - kot je bil dobri stari Sun. Strahovi pred komercializacijo so se izkazali za upravičene in tako Java (z Apachejevim Project Harmony) kot tudi OpenOffice.org (s projektom LibreOffice) sta hitro dobili svoj community-based klon.

Vzporedno delo na tako velikem projektu, kot je pisarniški produkt OpenOffice, je vodilo do številnih manjših, a pomembnih razlik med uradno izdajo OpenOffice in odprtokodno kopijo LibreOffice. Vsaka je imela nekaj zmogljivosti, ki si jih je uporabnik želel , in ga s tem postavila pred nepotrebno odločitev. No,...

InfoWorld - Ko je lani del razvijalcev odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice prebegnil iz Oracla na svoje in začel popolnoma prosti fork z imenom LibreOffice, se je pojavilo vprašanje, katero verzijo izbrati. Izdelka sta zgrajena na isti osnovi, izhajata iz iste kode, a se dograjujeta različno, zato je odgovor še toliko teže najti. Na InfoWorldu so si ogledali razlike in podobnosti med paketoma in poizkusili najti ta odgovor.

Prva razlika je v namestitvi, saj OpenOffice vsebuje tudi Javino izvajalno okolje (JRE), medtem ko ga je pri LibeOfficeu potegniti z interneta ločeno. Za delovanje paketa JRE ni nujno potreben, le za upravljanje podatkovnih baz ga potrebujemo. OpenOffice vsebuje podporo...

The Register - Projekt odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice se je ločil od Oracla, kateri je pridobil nadzor nad njim s prevzemom prejšnjega skrbnika Suna. Odslej bo nad razvojem OpenOffica bdel neodvisen komite razvijalcev in projektnih menedžerjev v lokalnih jezikih. Projekt OpenOffice.org se za zdaj imenuje The Document Foundation, medtem ko je paket OpenOffice prejel začasno ime LibreOffice.

Oracle so seveda povabili, da postane član nove fundacije in obdrži nekaj besede pri razvoju. Prav tako so ga prosili, da jim odstopi pravico do uporabe znamke OpenOffice.org, ki jo ima. Če jim je ne bo, se bomo morali privaditi na ime LibreOffice. Oracle medtem razvija zaprtokodni...

Slo-Tech - Kot poročajo na Unixmen, je v Belgiji uporaba odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice pravi hit, saj njegov delež vztrajno raste. OVAM oz. belgijska verzija Agencije za javne odpadke je že pred leti uvedla podporo za odprtokodni format besedil ODF, sedaj pa le še čakajo na odločitev Ministrstva za okolje, ki naj bi dovolilo namestitev OpenOfficea na štiristo namizij. Tudi administracija v mestu Schoten je velik zagovornik tega programskega paketa, saj so letos poleti prešli na uporabo OpenOfficea, medtem ko bodo z uvedbo formata ODF še nekoliko počakali, bojda zaradi notranjih pritiskov. V ta namen jim je IT-oddelek podaril zbirko več kot petdeset filmov o uporabi novega pisarniškega paketa.

V pristanišču Antwerpen so začeli s pripravami na migracijo 1300 namizij na OpenOffice, končali pa naj bi do leta 2010. Ne bodo le uporabljali formata ODF, temveč bo postal ta format tudi glavni format za komunikacijo s partnerji. Njihov skrbnik IT-ja pravi, da je sedaj pravi čas za...