Slo-Tech - IEEE že sedem let zapovrstjo objavlja lestvico najpopularnejših programskih jezikov, v katerih se je v preteklem letu največ programiralo. Tega seveda ni možno neposredno pogledati, zato uporabljajo 11 različnih indikatorjev iz različnih spletnih virov. Merili so priljubljenost 55 jezikov in ugotovili, da se v primerjavi z minulim letom kaj dosti ni spremenilo. Na prvem mestu je še vedno Python, sledijo pa mu Java, C, C++ in JavaScript. Prva štiri mesta so zasedli isti jeziki kakor lani, peto in šesto mesto pa sta JavaScript in R zamenjala.

Velik skok je uspel Arduinu, ki se je znašel na sedmem mestu. Arduino sicer tehnično gledano ni jezik, a je pri programiranju za to platformo v varianti C/C++ to termin, pod katerim ljudje iščejo (in najdejo) primere. Ali je Python res tako zalo razširjen, kakor kažejo indikatorji, se že dolgo krešejo mnenja. Ker je eden prvih jezikov, v katerih se tudi poučuje, veliko povpraševanja ustvarijo študentje. Svoj čas je bil BASIC zelo popularen, a...

Slo-Tech - IEEE Spectrum je objavil že šesto letno razvrstitev jezikov po priljubljenosti, ki je letos uporabljala nekoliko drugačno metodologijo kot doslej. Podatke so zbrali iz osmih virov in pri tem primerjali 11 metrik, s čimer so želeli biti čim bolj objektivni. Rezultati pa niso precej drugačni kot v minuli letih.

Na prvem mestu je Python, ki je z naskokom prvi jezik na številnih področjih. Sledita mu Java in C, z večjim zaostankom pa sledijo še C++, R, JavaScript, C#, Matlab, Swift in Go. Pythonova popularnost izvira iz njegove enostavnosti...

Slo-Tech - Stack Overflow je objavil vsakoletno analizo svojih uporabnikov in prispevkov, ki razkriva veliko informacij o trenutnih trendih na področju programiranja. V raziskavi je sodelovalo 90.000 razvijalcev, ki uporabljajo Stack Overflow. Rezultati kažejo, da večjih sprememb od lanskega leta ni bilo.

Med najpopularnejšimi večnamenskimi jeziki ostajata Python na četrtem mestu in JavaScript na...

Slo-Tech - IEEE Spectrum je objavil vsakoletno lestvico najbolj vročih programskih jezikov, v katerih so 47 programskih jezikov razvrstili po njihovi priljubljenosti. V resnici je lestvic več, ker imajo jeziki različno zgodovino, namen in uporabo. Tako jih lahko razvrstimo glede na platforme - splet, mobilne, poslovne, embedded - in poljubno obtežimo glede na vir podatkov - Google, Github, Stack Overflow, Reddit itd. Končni rezultat je tako odvisen od nastavljenih parametrov, več o metodologiji pa si lahko preberemo v izčrpnem opisu.

In rezultat? Na privzeti lestvici, ki naj bi najbolje odsevala interese tipičnega člana IEEE, so na prvih treh mestih Python, C++ in C. V prvi deseterici najdemo še Javo, C#, PHP, R, JavaScript, Go in zbirnik. Python je bil na vrhu...

Slo-Tech - Računalniških programskih jezikov je kot listja in trave, a velika večina programske opreme je napisana v enem izmed najpopularnejših jezikov, medtem ko ima preostanek precej nišno uporabo. Na strani Tiobe, kjer že od leta 2001 pripravljajo enega najpopularnejših seznamov priljubljenosti programskih jezikov, ugotavljajo, da je avgusta stari dobri C padel na 11,3 odstotka, kar je najmanj, odkar stran obratuje.

Ob tem je seveda treba poudariti, da je C kljub temu še vedno na drugem mestu. Prehiteva ga le Java (19,0 odstotka), za njim pa se razvrstijo C++ (5,8), C# (4,9) in Python (4,4). Deseterico zaključujejo PHP, JavaScript, Visual Basic .NET, Perl in seveda zbirnik. Tiobe ne meri, v katerem jeziku je napisane največ programske opreme niti kateri jezik je najboljši. Kot pojasnjujejo na...

Slo-Tech - Božiček je letos programerjem prinesel dodatno darilo, in sicer končne specifikacije jezika Perl 6. Jezik je v končni obliki izšel že oktobra, do božiča pa so obljubili izdajo polnih specifikacij in dokumentirane verzije. V resnici je že dlje časa krožil vic, da bomo Perl dobili za božič, a nihče ni vedel, za katerega. In sedaj smo dobili Rakudo Perl 6, kot se imenuje implementacije Perla 6 na Moar Virtual Machine. Ekipa obljublja, da bodo nadaljevali in pripravljali nove izdaje vsak mesec.

Kot so zapisali v objavi ob izidu, Perl 6 ohranja osnovne kvaltiete Perla: izraznost, zmogljivost, podobnost z naravnimi jeziki in dovršen dizajn, moderna in pregledna sintaksa, objektno, funkcijsko,...

The H - Četrt stoletja nazaj na današnji dan je Larry Wall na Usenetu (takratnemu twitterju) najavil izid programskega jezika perl. Prvi perl je bil mišljen predvsem za avtomatizacijo *NIX administracije, kot neke vrste združitev standardnih konzolnih orodij tistega časa (cut, sed, awk, ipd.). V nekaj letih so ga dodelali v povsem resni programski jezik, dodali podporo za spletno (CGI.pl) in objektno programiranje, ter repozitorij za razširitve (CPAN), ki šteje 25.000 kosov programja in je bolj ko ne zgled za ostale odprtokodne programske jezike. Sedanja različica, 5.x je prvič izšla leta 1994, sveži 5.10 pa je star točno pet let. Šestko (parrota) pišejo že vsaj ducat let, pa še ni videti konca.

Perl se za razliko od pythona ali ruby-ja, ki se po njem na veliko zgledujeta, nikoli ni zares uveljavil zunaj kroga sysadminov. Pravzaprav trpi za stigmo, da je v njem zapisana koda strašno neberljiva, celo za avtorja samega. Vzroki za to čepijo v njegovi pisani sintaksi in filozofiji "there's...

Slashdot - Perl kot programski jezik spričo zelo skromnega marketinga nima najboljšega imidža v primerjavi s novoprišleki (python, ruby, haskell, lua, whathaveyou), oz. če smo iskreni, se naokoli govori, da je tako zamotan, da celo avtorji programa po 6 mesecih več ne vedo prav dobro, kaj so napisali. Zdaj imamo celo univerzitetno raziskavo, ki dokazuje, da je začetnikom še manj prijazen od "naključno generiranega programskega jezika".

Štirje raziskovalci pri fakulteti za...

computerhistory.org - Minuli vikend nas je v 71. letu starosti zapustil Dennis MacAlistair Ritchie (aka dmr), svetovno znan programer in informatik, avtor programskega jezika C ter soavtor operacijskega sistema UNIX, skupaj s Kenom Thompsonom. Večina vas ga verjetno pozna kot avtorja knjige "The C Programming Language", ki jo je spisal skupaj z Brianom Kerninghamom ("K&R C").

Večino svojega dela je opravil kot znanstvenik v raziskovalnem centru Bell Labs (takrat v lasti AT&T, danes pod koncernom Alcatel-Lucent)...

engadget - Ameriški Stanford po novem ponuja tečaje razvoja aplikacij za iPhone. Posebnost je, da so predavanja na voljo brezplačno komurkoli preko Stanfordovega iTunes kanala. Če se želite učiti programiranja za iPhone pa boste potrebovali nekaj predznanja o objektnem programiranju, dostop do Maca z Intelovim procesorjem ter poznavanje programskega jezika C. Prvega izmed predavanj, ki je že na voljo za ogled vodita dva izmed Applovih programerjev, kmalu pa bo sledilo še več predavanj, ki jih bodo vodili različni Applovi strokovnjaki. Če imate potrebno znanje in opremo, ter želite razvijati aplikacije za iPhone pa le brž odklikajte na spletno stran po prvo lekcijo.

Slashdot - Programski jezik D je razvil Walter Bright, ki se je zgledoval po moči in hitrosti jezika C++ in storilnosti programerjev v Rubyju in Pythonu. Prva stabilna verzija je izšla v začetku leta 2007, zadnja pa pred dobrim tednom. Doslej je so bili prevajalniki namenjeni le Windows in Linux, a ker tudi Maci lahko tečejo na x86, je avtor sedaj jezik prenesel še na platformo Macintosh. Vse skupaj je izvajal na MacMiniju, ki ga je naročil za božič. Kako je vse skupaj potekalo, na kaj je moral biti pozoren in kako mu je naposled uspelo, je popisal na svoji strani.

Slashdot - Iz Appla spet prihajajo novice o taktiki omejevanja uporabnikov iPhona. Telefon je pred kratkim dobil SDK, ki omogoča razvoj lastnih aplikacij, ki pa bodo na voljo le prek Applove spletne trgovine, kar pomeni, da si podjetje obeta popoln nadzor nad njimi. Uporabniki lahko torej na umetniško svobodo kar pozabijo, saj je znanih že nekaj nesramnih omejitev. VoIP aplikacije, ki bodo poskušale za telefoniranje uporabiti paketni prenos podatkov, ne bodo dovoljene. Prav tako ne ustrezata brskalnika Mozilla Firefox in Opera, probleme z Applovimi zahtevami pa ima celo nekaj programskih jezikov, kot...

Hacker News - Paul Graham, znan esejist in neuradni advokat Lispa, je po večletnem delu s kolegom Robertom Morissem izdal nov programski jezik Arc.

Po avtorjevih lastnih besedah je Arc namenjen vsem radovednim programerjem, ki s programskim jezikom radi eksperimentirajo in ga tako ali drugače silijo v mejne, če ne že neveljavne situacije. Bolj ali manj v tem duhu je napisan tudi sam Arc, saj vsebuje mnogo rešitev, ki po večinskem mnenju in tudi stanju v najbolj razširjenih jezikih spadajo daleč od programerjevih oči. Med drugim ne pozna enkapsulacije (z izjemo zaprtij), podpira nehigienične makre in je šibko tipiziran.

Po starodavni programerski tradiciji je potrebno vsako leto preizkusiti nov programski jezik, da ne postanemo brezupno fizično in miselno vezani na en način programiranja. Zakaj ne bi v letu 2008 preizkusili Arca?

Slo-Tech - Da ne boste rekli, da vas zanemarjam [:D].

• Težava izginjajočih datotek. Je res kriv OS?
• Kaj je to "money order"?
• Kateri programski jezik za trinajstletnika?
• Malo za hec - "Kako se že reče tisti stvari..."
• Ali obstaja pretvornik iz PCI v ISA?

In tako dalje. Vsak dan nekaj novega. Pa lahko noč [:D].

Slo-Tech - Mnogi dosežki teorije programskih jezikov so slabo znani in se le počasi širijo v računalniško prakso. Tako programerji sploh ne poznajo orodij, ki so jim na voljo, ali pa jih zaradi popularnih govoric in zastarelega znanja zavračajo. Po drugi strani programski jeziki, ki se uporabljajo v praksi (C/C++, Java, Perl, Python), vsebujejo nepravilno in polovičarsko implementirane konstrukte, industrija pa jih "izboljšuje" z lepotnimi predelavami in vsiljevanjem objektnega programiranja kot dokončne rešitve vseh programerskih težav.

V mali šoli teorije programskih jezikov bodo govorili o osnovnih principih programskih jezikov in o osnovnih programskih konstruktih, kot so produkti, vsote, funkcije, polimorfizem, vzorci, moduli, funktorji, itn. Vso teorijo bodo podprli s primeri iz znanih programskih jezikov, ko pa le-ti ne bodo zadoščali, bodo pokazali primere iz programskega jezika Ocaml.

Kdaj in kje
V torek, 14. maja 2002 ob 13. uri v prenovljeni sejni sobi E8 (2. nadstropje glavne...

več strani - Zadnje čase, se vedno bolj uveljavlja učenje raznih programov skozi igro. Sam se spomnim, da sem že kar nekaj časa nazaj igral igro Monkey Wrench Conspirancy, ki je bila sicer nekakšna 3D streljanka, skozi katero si se lahko naučil uporabe CAD programa. Igra je bila sicer zanič, saj je bila hroščata, nezanimiva, ni podpirala miške in grda (Dukov 3D engine). No, vendar pa je kljub temu pokazala nekakšen napredek v tej smeri. Po poteh oblikovalcev prej omenjene igre so se odpravili tudi pri IBM-u, kjer so se odločili, da bodo skozi igro propagirali programski jezik Java. Igre sicer nisem preizkusil, lahko pa jo vi.
Mimogrede, če vas ne zanima "predrkavanje" igrice in neskončnih vrstic kod, ter bi še vedno radi okusili programski jezik Java skozi že narejene programčke programčke, potem oddeskajte sem, kjer si lahko snamete program Marquee in Living Links SDK. Ves čar vsega je, da preko kode HTML nastavljate programčke .class. Sicer obstajajo še druge strani s tonami Java classov,...

Slashdot - Kljub že kar lepemu številu programskih jezikov, se še vedno pojavljajo novi. Vendar ti novi programski jeziki v večini primerov niso namenjeni vsestranskemu programiranju (C++), ampak so namenjeni le nekateremu ožjemu področju. Eden izmed novincev je programski jezik Ruby, ki je bil narejen na Japonskem in je nekakšna variacija na Perl in tudi druge programske jezike, kot so C++ in Python. Po besedah avtorja članka je Ruby dokaj preprost in lahek za uporabo, vendar zelo močno orodje za uporabo. Če vas Ruby zanima, potem oddeskajte na to stran, kjer boste našli kratko lekcijo, ter nekaj povezav do ostalih virov. Ampak začetnega "Hello world" se pa še vedno ne boste morali znebiti :).
Za novopečene programerje bi še dodal, da se raje za nekaj dni ustavite na enem primeru, kot pa da bi na hitro preleteli vse skupaj, saj boste drugače odnesli zelo malo ali skoraj nič. Sam se spomnim, ko sem se učil programiranja v HTML, JavaScriptu in Javi in sem v vsej svoji zagnanosti na hitro...