Slo-Tech - Največji glasbeni založniki - UMG Recordings, Capitol Records, Concord Bicycle Assets, CMGI, Sony Music Entertainment in Arista Music - tožijo neprofitno organizacijo Internet Archive, ker je ta digitalizirala več tisoč albumov, ki so bili izdani v letih 1898-1959. Gre za stare plošče, ki so se vrtele z 78 obrati na minuto. Materiali so bili slabi, zato je veliko tem ploščam grozilo, da bodo kmalu postale del zgodovine, ki se je ne da povrniti. Zato je leta 2006 nastal Great 78 Project, v katerem je Internet Archive digitaliziral te vsebine, pri čemer so sodelovali knjižničarji, arhivarji, tonski tehniki in drugi strokovnjaki.

A založniki trdijo, da je to nezakonito, zato v tožbi zahtevajo 400 milijonov dolarjev odškodnine. Trdijo, da so nekatere izmed teh vsebin še vedno dostopne prek pretočnih storitev (Spotify, Apple Music), za kar morajo poslušalci plačati. Internet Archive odgovarja, da je njihovo občinstvo povsem drugačno - večinoma gre za raziskovalce in znanstvenike, v...

Slo-Tech - Pričakovati je, da bo 1. januarja prihodnje leto v javno last prešlo cel kup avtorskih zaščitenih del, ki so izšla leta 1923. Znameniti Miki Miška, ki je z nami od leta 1928, bo to doživel leta 2024. Za zdaj kaže, da podaljšanja v zadnjem hipu ne bo, kar se je v preteklosti večkrat zgodilo. Ne bo pa to veljalo za vsa dela. Utegne se zgoditi, da bo ameriški Kongres vnovič podaljšal avtorske pravice za zvočne posnetke, kar je v preteklosti storil vsakokrat, ko je kazalo, da bo večja skupina del postala javna last.

Do leta 1976 so avtorske pravice veljale 56 let, ko jih je Kongres retroaktivno podaljšal na 75 let. Ko je leta 1998 ponovno kazalo, da bodo dela iz leta 1923 postala javna last, je predsednik Bill Clinton podpisal zakon, ki je avtorsko zaščito...

Slo-Tech - Očitke o slabši kakovosti sodobne glasbe v primerjavi s starejšimi uspešnicami so stare malodane toliko kot glasba sama. Čeprav so se že v 30. letih pritoževali nad džezom, v 50. letih nad rokenrolom in kasneje nad beatli, so bile vse te ocene subjektivne. Z današnjo tehnologijo pa lahko analiziramo in objektivno ugotovimo, kako drugače zveni glasba današnjih dni. Na BBC so si pogledali prav to. Ugotovili so, da današnja glasba res ni presežek.

Ocena, ali je nova glasba boljša ali slabša, je subjektivna, lahko pa izluščimo nekaj objektivnih resnic. Glasba dandanes je pogosteje napisana v molu in ima počasnejši ritem. Zmanjšuje se raznolikost in melodična kompleksnost, po drugi strani pa je glasba čedalje glasnejša. Zanimivi so rezultati stiskanja z algoritmom...

The New York Times - V Nemčiji znova poteka razprava o noveli avtorskopravnega zakona, v smeri, da bi bilo potrebno uzakoniti posebno sorodno pravico založnikov do plačila za "komercialno izkoriščanje njihovih člankov na spletu". Ciljajo predvsem na spletne agregatorje, posebej pa spletne iskalnike tipa Google, ki naj bi dobro služili z oglaševanjem ob rezultatih iskanja.

Predlog sloni na ideji, da so časopisne vsebine zelo iskana vsebina, zato se je tudi pojavila kopica novih načinov, kako najti in brati te novice. Na voljo so spletni iskalniki, ki redno indeksirajo spletišča večjih časopisnih hiš in izdelujejo povzetke, pa spletni agregatorji, mobilne in spletne aplikacije tipa

Slashdot - Kot vemo, traja avtorska pravica za časa življenja avtorja in še 70 let po njegovi smrti, vendar običajno to ni edina pravica, na katero je treba paziti. V glasbi denimo je zelo običajno, da tako vokale kot glasbo izvedejo ločene osebe, tako v resni (orkestralni) kot v popularni glasbi. Bieberjev megahit Baby so denimo "skupaj" z njim spisali še štirje drugi profesionalni pisci, da ne omenjamo ostalih članov produkcijske ekipe. Vse te osebe - soavtorji, izvajalci oz. proizvajalci fonogramov (slednji si dandanes...

Slo-Tech - Še ena zanimiva iz luksemburških sodnih dvoran: Sodišče Evropske Unije je pred malo več kot mesecem dni odločal v sporu med italijanskim združenjem izvajalcev in založnikov in zasebnim zobozdravnikom, glede vprašanja, ali mora slednji zaradi predvajanja glasbe v svoji ordinaciji plačati nadomestilo. Rekli so, da ne, ker se nadomestilo za javno priobčitev glasbe plačuje zgolj in le, ko se glasba dejansko priobči javnosti in to v pridobitni namen.

Zadeva je odraz širših svetovnih trendov prekomernega licenciranja glasbe, ter (zlo)rabe pravnega sistema v ta namen. Zgodila se je v sosednji Italiji, kjer je lokalno združenje proizvajalcev fonogramov (Società Consortile Fonografici) stopilo v stik z italijansko zbornico...

Techdirt - Včasih se zdi, da bo avtorska pravica na Mikiju miški trajala dobesedno v nedogled, čeprav je nastala novembra 1928 in je njen avtor, veliki ilustrator Walter Elias "Walt" Disney umrl že leta 1966. To je po svoje res, ker ima Disney na Mikiju tudi blagovno znamko, ki jo je mogoče neomejeno podaljševati, ampak tudi sama avtorska pravica ni od muh. Po zadnji noveli leta 1998, nekoliko cinično poimenovani kar Zakon za zaščito Mikija Miške, se je namreč že (četrtič) podaljšala, tokrat do leta 2023, in se po vsej verjetnosti še bo. Stara dela so dobila 95 let zaščite od prve objave, nova pa za ves čas avtorjevega življenja + 70 let po njegovi smrti. Podobno ureditev je kmalu uveljavila tudi Unija - smrt + 50 let po Bernski konvenciji l. 93 in smrt + 70 let od leta...

Techdirt - V začetku meseca je po netu zaokrožila zanimiva foto zgodba o fotografijah, ki so jih s pozabljenim fotoaparatom fotoreporterja Davida Slaterja ustvarili makaki v narodnem parku North Sulawesi v Indoneziji. Lavent je med delom za agencijo Caters news agency potoval po območju in fotografiral lokalno floro in favno, med drugim tudi to inteligentno in spretno vrsto primatov. Ena od samic je očitno našla njegov fotoaparat in se začela z njim igrati, pri tem pa...

Slo-Tech - Društvo Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije, v javnosti bolj znano pod kratico in palindromom SAZAS, v zadnjih mesecih nima najboljših odnosov z državnimi organi. Kup starih zadev, ki se kuhajo že nekaj let, je dobilo zobe v obliki upravnih odločb.

S pregledom novic na strani Urada za intelektualno lastnino (URSIL) smo sestavili kratko kronologijo dogodkov.

SAZAS v vojni z nadzornikom

Glavni kamen spotike pri SAZASovem poslovanju (in tudi obstoju) je seveda denar. Konec decembra 2006 je SAZAS sprejel sklep o novi tarifi za javno priobčitev glasbenih del (kakor se uradno reče predvajanju v lokalih in drugih javnih prostorih). S tem so zneske pretvorili v evro in jih hkrati znatno zvišali, resda prvič od sprejetja tarife, vendar za skoraj 60%. Urad za intelektualno lastnino, ki ima pravno obvezo nadzora nad...

Slo-Tech - Da je avtorsko pravna zakonodaja potrebna temeljite prenove, je postalo očitno že marsikomu. Zato je gotovo zelo razveseljivo dejstvo, da je Urad RS za intelektualno lastnino pričel pripravljati novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Urad je konec aprila vse zainteresirane pozval k pošiljanju predlogov zakonskih sprememb, rok za oddajo obrazloženih predlogov pa je do konca tega meseca.

Enega izmed predlogov so pripravili tudi sodelavci pri projektu Creative Commons Slovenija. Predlagajo predvsem dvoje.

Prvi njihov predlog je, da se ukine obvezno kolektivno upravljanje pravic v primeru neodrskih pisanih in glasbenih del oz. vsaj možnost svobodne izbire avtorjev glede tega. Ta predlog bi avtorjem omogočil svobodno izbiro priobčitve njihovega dela javnosti.

Trenutna zakonodaja je namreč taka, da v njihovem imenu ne glede na njihove želje nadomestilo prejme kolektivna organizacija - SAZAS oz. Zavod IPF. Ta rešitev bi tudi omogočila, da bi se nepridobitni producenti oz....