Slo-Tech - Danes imajo moderni avtomobili sistem eCall, ki omogoča klic na pomoč na številko 112 v prometni nesreči. Sistem samodejno vzpostavi telefonsko ali podatkovno povezavo z reševalnim centrom, če se zgodi hujša prometna nesreča, nato pa omogoči komunikacijo voznika ali sovoznika z reševalci. Vozila, ki so izdelana po marcu 2018, imajo tak sistem obvezno vgrajen.

Ni pa eCall omejen le na avtomobile, temveč ga lahko imajo tudi povsem običajni telefoni. V kraju Wiemeringhausen v Severnem Porenju-Vestfaliji so v četrtek ob 14.50 zagnali veliko reševalno akcijo, ko so prejeli klic prek eCalla. Stika z lastnikom telefona niso mogli vzpostaviti, zato so predpostavili najhuje in začeli iskanje. A po temeljitem prečesavanju okolice lokacije, od koder je prispel klic, niso odkrili nikogar. Zaključili so lahko le, da je očitno klic nastal po pomoti.

Najverjetneje je eCall sprožil telefon, ki je nekomu padel iz žepa. Zato poudarjajo, da je treba z napravami s sistemom eCall ravnati posebej...

BBC - Conseil d'État, Državni svet oz. najvišja instanca francoskih upravnih sodišč je na podlagi pritožbe nevladne organizacije La Quadrature du Net (LQDN) prepovedal uporabo dronov med nadzorom protestov v Parizu. Sodišče je v razsodbi tudi pozvalo vodstvo tamkajšnje policije, naj nemudoma preneha s tovrstnim spremljanjem javnega zbiranja ljudi. Isto sodišče je spomladi že prepovedalo uporabo letalnikov pri nadzoru spoštovanja omejitev gibanja, povezanih s COVID-19.

V tokratni odločbi je sodišče izrazilo resen dvom o zakonitosti ravnanja pariške policije, saj je obenem z uporabo letalnikov tudi procesirala osebne podatke, pri čemer prizadeti posamezniki s tem niso bili seznanjeni, še manj s podrobnostmi, kaj se bo z njihovimi podatki dogajalo. Vlada pa v postopku pred sodiščem ni uspela dokazati, da bi bila brez uporabe take tehnologije dejansko ogrožena varnost sodelujočih na demonstracijah.

Odločitev sodišča je prišla prav v času, ko francoski parlament sprejema zakonodajo, ki bo...

Evropski parlament - Evropski parlament je danes s 384 glasovi za in 174 glasovi proti potrdil osnutek resolucije o enotnem digitalnem trgu, o kateri smo v zadnjih dneh v mediji prebrali, da zahteva razdelitev Googla na dve podjetji. Parlament ni nikjer v resoluciji omenjal Googla, je pa iz besedila jasno, da se nanaša tudi nanj. Resolucija je nezavezujoča, ker jo mora potrditi Evropska komisijo, kar ni nujno, da se bo zgodilo.

Resolucija si prizadeva za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, kjer mora pomembno vlogo odigrati tudi enotni digitalni trg. Ocenjujejo, da ima ta še za dodatnih 260 milijard evrov letno potenciala, ki ga lahko odklenemo z bojem proti fragmentaciji trga, pomanjkljivi združljivosti in...

Acta Blog - Drugi zelo pomemben dogodek današnjega dne je bilo glasovanje o sporazumu ACTA, ki je potekalo v Evropskem parlamentu. Vseh pet odborov, ki se je bilo z njim ukvarjalo, je predlagalo njegovo zavrnitev, a ker je njihovo mnenje nezavezujoče, je usoda sporazuma visela v zraku. Nasprotovanje so napovedali zeleni, socialisti in liberalci, za pa naj bi bili ljudska stranka in konzervativci, ki skupaj nimajo večine. Ti so si zato prizadevali za zavlačevanje in preložitev glasovanja na kasnejši datum, saj že včerajšnja razprava jasno pokazala, da bo sporazum padel, a jim ni uspelo. Po pričakovanjih je Evropski parlament danes ACTO zavrnil.

Proti je glasovalo 478 poslancev, za jih je bilo zgolj...

Evropski parlament - V Uniji se trenutno stvari kar dogajajo. Danska je te dni predala predsedstvo Cipru, Evropski parlament pa se sestaja v Strassburgu na svoji redni plenarni seji. Na mizi so nov, enotni postopek pridobitve vseunijskega patenta (glasovanje o katerem je že preloženo, več o tej taktiki v novici), seveda sporazum ACTA, resolucija o vključitvi sistema eCall za samodejno obveščanje o nesrečah v vse nove avtomobile do leta 2015, in, zanimivo, skupna seja s Komisijo in Svetom glede povrnitve mejnih kontrol med določenimi državami članicami Šengenske unije.

Najbolj zanimivo bo bržkone sredino glasovanje o ACTI kot celoti. Seja se začne v sredo ob pol enih popoldne, sporazum pa je 10. točka na...

Evropski parlament - Trgovinski sporazum ACTA počasi zaključuje pot skozi Evropski parlament in ozračje v stekleni stavbi v Strassburgu je temu primerno živčno. Svoja priporočila so že pred tedni oddali štirje odbori, vsi za zavrnitev sporazuma, slabi dve uri nazaj pa je o sporazumu glasovalo še njegovo matično delovno telo, Odbor za mednarodno trgovino (INTA). Z 19 glasovi proti 12 so potrdili stališče poročevalca Davida Martina (UK, Socialisti), se pravi bodo parlamentu predlagali, naj sporazum zavrne. Plenarno glasovanje bo 4. julija, ravno za dobro jutro ameriškemu prazniku neodvisnosti.

---

Sejna soba je bila že 15 minut pred začetkom nabito polna opazovalcev in novinarjev, prišlo pa je tudi vseh 31 predstavnikov s pravico glasovanja (nekaj sicer preko namestnika) - oboje je v...

Europa.eu - Evropski parlament je s 409 glasovi za, 226 proti in 36 vzdržanimi sprejel novi sporazum o posredovanju podatkov o letalskih potnikih (passenger name record, PNR) na čezoceanskih letih v ZDA. Prvi tovrstni dogovor med EU in ZDA je bil sprejet maja 2004, a ga je dve leti pozneje Evropsko sodišče razveljavilo. Naslednji dogovor je bil sprejet leta 2007, a je Parlament leta 2010 umaknil svoje soglasje in pozval Evropsko komisijo, da pripravi boljšega. Novi sporazum so dokončali decembra lani in ga poslali v odločanje Parlamentu, ki ga je včeraj sprejel. S tem je začel veljati novi, širši režim posredovanja podatkov.

V PNR se hranijo številni podatki, med njimi ime, naslov, telefonska številka, številka kreditne kartice,...

Slo-Tech - Evropska unija (v njenem imenu odposlanec Evropske komisije Hans Dietmar Schweisgut) in 22 držav članic (vse razen Cipra, Estonije, Nemčije, Nizozemske in Slovaške) je včeraj na slovesnosti v Tokiu podpisalo kontroverzni sporazum za boj proti ponarejanju, znan s kratico ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). S tem se je dobršen del Stare celine pridružil podpisnicam Avstraliji, Kanadi, Japonski, Južni Koreji, Maroku, Novi Zelandiji, Singapurju in ZDA, ki so sporazum podpisale že lanskega oktobra. Tudi to pot pa v EU ni šlo brez težav, saj sporazum po besedah nekaterih članic briše mejo med piratstvom in ponarejanjem in po nepotrebnem dodatno kriminalizira...

ITworld.com - O sporazumu ACTA smo že obširno poročali, tudi o enajstih krogih usklajevanj med državami, ki jih je moral prestati za dosego konsenza. Včeraj je sporazum, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo, preskočil pomembno oviro, saj je predlog skupne resolucije potrdil Evropski parlament. Za je glasovalo 331 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 294. Vzdržalo se jih je 11.

To pomeni, da lahko Evropska komisija sporazum sprejme na srečanju vseh podpisnic v Sydneyju, ki bo od 30. novembra do 3. decembra letos. Pred potrditvijo pa je Evropski parlament od Komisije vseeno zahteval nekaj zagotovil, da ACTA ne bo vplival na obstoječe svoboščine v Evropski uniji. Sprejeta oblika je skladna z evropsko zakonodajo, tako da spremembe ne bodo potrebne. Da ACTA stopi v veljavo, jo morata seveda po podpisu Evropske komisije potrditi Evropski parlament in vsaka država...

Slo-Tech - Evropski parlament je včeraj z 328 glasovi za, 245 glasovi proti in 81 vzdržanimi glasovi potrdil poročilo, ki ga je pripravil francoska konservativka Marielle Gallo iz Evropske ljudske stranke. Kljub potrditvi poročilo ni pravno obvezujoče, marveč predstavlja zgolj stališče Evropskega parlamenta in je kot tako priporočilo za Evropsko komisijo.

Gallojeva v svojem poročilu podpira uvajanje strogih ukrepov zoper kršitelje avtorskih pravic na spletu in sprejetje mednarodnega dogovora ACTA. Čeprav poročilo ni tako strogo kakor francoski zakon HADOPI, poziva k večji zaščiti intelektualnih pravic. V njem kritizirajo tudi Evropsko komisijo, češ da nima dovolj močnega pravnega ogrodja za zaščito intelektualnih pravic. V njem je zapisano tudi, da bi morala Evropa poleg civilnih tožb za kršitev avtorskih pravic uvesti tudi kazenske sankcije. Gallojeva zaključuje, da se Parlament ne strinja s Komisijo, da je trenutno stanje na področju zaščite pravic ustrezno in da imajo avtorji na voljo...