BBC - Ideja, da uporabniki interneta po neki logiki nimamo več nobenega pričakovanja do zasebnosti, je ponovno na mizi britanskega parlamenta.

Lani poleti, tako rekoč takoj po prvi izpovedi ameriškega žvižgača Edwarda Snowdena, je bila britanska notranja ministrica Theresa May (na prvi sliki, v sredini) primorana prekiniti delo na predlogu novega zakona o hrambi prometnih podatkov (Draft Communications Data Bill, javnosti znan kot Snoopers' charter). Zakon bi razširil obvezno hrambo prometnih podatkov tudi na ponudnike spletnih strani, že skladne ISP-je pa bi obvezal še k izvajanju deep packet inspectiona in ekspeditiranih blokad spletnih strani. Vse to seveda zgolj na golo pisno prošnjo policije (kdo pa še rabi sodne odredbe). Zavoljo vse gonje proti zlorabam s strani varnostno-obveščevalne službe GCQH ji je podpredsednik vlade Nick Clegg (na levi) namreč sporočil, da trenutno pač ni...

BBC - Aprila letos je peterica ameriških internetnih gigantov - Google, Microsoft, Facebook, Yahoo! in Twitter (na sliki) - britanski notranji ministrici Theresi May (njihov Vinko Virant, na drugi sliki) poslala skupno pismo. V njem so zapisali, da ne želijo sodelovati v napovedanem vladnem programu nadzora interneta, ker bi bilo to "tehnično težko izvedljivo" in "zelo drago" obenem, ker "tega ne počne nobena demokratična država", vsekakor pa bi bil to "slab zgled za ostali svet". Pismo je posebej pomenljivo, ker je Edward Snowden dva meseca kasneje razkril, da omenjena podjetja (sans Twitter) vse vse to pravzaprav že počno.

O britanskih težnjah smo že pisali ravno lani tega časa. Vlada je takrat razgrnila nov...

BBC - Švicarsko zvezno varnostno-obveščevalno službo NDB pretresa resni škandal: neimenovani višje postavljeni sistemski administrator naj bi nekje med pomladjo in poletjem na zunanji disk skopiral več terabajtov tajnih podatkov, ter jih preprosto odnesel iz varovane stavbe na sedežu agencije. Podatke naj bi potem skušal prodati zainteresiranim tujim obveščevalnim službam oz. komercialnim kupcem.

Dogodek bi morda ostal neodkrit, če ne bi največja švicarska banka UBS NDB opozorila, da skuša eden od njihovih zaposlenih odpreti tajni bančni račun (očitno za prejem kupnine za odtujene podatke). Oblasti so potem septembra preiskale njegovo stanovanje, našle omenjene zunanje diske, ter ga tudi aretirale. Trenutno še ni jasno, ali je podatke že uspel prodati, ter če, komu.

Šlo naj bi za talentiranega...

CNet - Tokrat ne govorimo o prometnih podatkih (kdo pošilja komu, kdaj, od kod), ampak kar o vsebini: ameriško združenje policijskih služb v večjih mestih je zveznemu Kongresu predlagalo sprejem retencije vsebine kratkih sporočil (SMS-ov) za obdobje 2 let. Novo bazo utemeljujejo z abstraktno trditvijo, da je "vsebina sporočil velikokrat ključna za izvedbo policijske preiskave", zato tudi toliko bolj bolita nered in lenoba operaterjev, ki vsebino in tudi prometne podatke brišejo prehitro, ter predvsem neenotno. Ne samo, da se do SMS-ov zlikovcev ne da priti, nekateri zlikovci so še posebej...

ITworld.com - Zanimiv preobrat pred pred nemških zveznim vrhovnim sodiščem: v civilnem sporu med založbo znanega pevca Xavierja Naidooja in Deutsche Telekom so odločili, da mora slednji predati podatke o p2p uporabnikih (imetnikih IP naslova). S tem je razveljavljena dotedanja praksa, da se podatkov zavoljo varovanja komunikacijske zasebnosti ne sme posredovati, če kršitev s strani posamičnega uporabnika ni v "trgovinsko pomembnem obsegu", kar približno ustreza pojmu "večje premoženjske vrednosti" iz našega KZ, se pravi 5000 evrov ali več. Oziroma presega deljenje nekaj izvodov pesmi, kar v tipičnem primeru tudi naredi p2p aplikacija.

Naidoo se je za tožbo odločil lani, ko je opazil, da se izvod njegove pesmi "Bitte hör nicht auf zu...

The Age - V skladu s trenutnimi trendi drugje po svetu je odbor avstralskega parlamenta za nadzor varnostno-obveščevalnih služb pravkar odprl konzultacije o prenovi njihovega zakona o zakonitem prestrezanju telekomunikacij. Zanje je maja zaprosil vrhovni državni tožilec Roxon, ki zdaj prispeva tudi glavni predlog - 61-stranski dokument, spisan s strani notranjega ministrstva in predstavnikov avstralske obveščevalne srenje. Ta predvideva uvedbo obvezne dvoletne retencije prometnih podatkov o vseh uporabnikih...

BBC - Ena od bolj zanimivih stranskih določb v predlagani novi britanski retencijski zakonodaji zahteva tudi evidentiranje podatkov o klasični pošti (snail mail), ne zgolj o novodobnih elektronskih komunikacijah, h katerim naj bi se sicer v vedno večji meri obračali teroristi in kriminalci britanski državljani. Državni Royal Mail in ostali ponudniki pisemske in paketne dostave bodo primorani k evidentiranju in hranjenju vsega na zunanji strani pošiljk, se pravi, imena in naslova pošiljatelja in prejemnika, datuma na znamki, teže in drugih karakteristik pošiljke. Pri razglednicah in dopisnicah bodo morali po naravi stvari zabeležiti tudi vsebino.

Problem pri tem je, da se javnost, sploh malce starejša in z izkušnjami iz hladne vojne, bistveno bolje zaveda koncepta...

Slo-Tech - Britanska vlada je sinoči razgrnila sveži predlog zakona o hrambi prometnih podatkov (ti. Draft Communications Data Bill, pdf, 123 strani), ki določa, kaj vse od naše spletne aktivnosti bodo morali ponudniki interneta hraniti v prihodnje.

Kot se izkaže, bo za skromno ceno 1.8 milijarde funtov javnega denarja policiji in nekaterim drugim javnim organom na podlagi interne avtorizacije (torej brez odredbe sodišča) za obdobje 1 leta za nazaj na voljo vsi prometni podatki (kdo, komu, kdaj) okoli rabe emaila, brskalniške zgodovine, hipnega sporočanja in seveda aktivnosti na socialnih omrežjih.

Notranja ministrica Theresa May v spremni besedi pravi, da imajo tovrstni prometni podatki na področju fiksne...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

Heise - Na splet je pricurljalo poročilo nemškega Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno kazensko pravo, ki je po naročilu nemškega pravosodnega ministrstva izvedel raziskavo o vplivu hrambe prometnih podatkov na boj proti kriminalu. Odkrili so, da ukrepi hranjenja prometnih podatkov ne pripomorejo k večji preiskanosti ali preventivi pred kriminalnimi dejanji, zato niso smiselni. S tem so posredno potrdili pravilnost odločbe nemškega ustavnega sodišča, ki je marca 2010 zakon o hranjenju telekomunikacijskih prometnih podatkov iz leta 2008 razglasilo za neustaven zaradi nesorazmernega poseganja v zasebnost posameznika.

Spor med notranjim in pravosodnim ministrstvom se s tem zaostruje. Spomnimo, da je...

EDRI - Kot poročajo na EDRI, je Ciprsko vrhovno sodišče 1. februarja letos ugotovilo, da so nekatere določbe ciprskega zakona o obvezni hrambi prometnih podatkov protiustavne.

Sodišče je odločalo na podlagi pritožbe štirih državljanov, ki so trdili, da je imela policija v več primerih do prometnih podatkov nezakonit dostop. Sodišče je ugotovilo, da je policija prometne podatke sicer pridobila na podlagi sodnih odredb, vendar so bile le-te v primeru treh pritožnikov nezakonite in jih je vrhovno sodišče zato razveljavilo.

26. januarja 2011 pa je nemška zvezna agencija za boj proti kriminalu (BundesKriminalAmt) pripravila analizo policijskih statistik, ki kaže, da je hramba prometnih podatkov v primeru pregona hujših kaznivih dejanj neučinkovita.

Kljub hrambi prometnih podatkov je policija zabeležila več hujših kaznivih dejanj. Leta 2009 so tako zabeležili 1.422.968 hujših kaznivih dejanj, leta 2007 pa le 1.359.102. Prav tako je policija po uvedbi hrambe prometnih podatkov razrešila manj...

Slo-Tech - Drugega oktobra 2008 je Ustavno sodišče sprejelo pomembno odločitev glede varstva komunikacijske zasebnosti v Sloveniji. Gre za odločbo Up-106/05, v kateri je sodišče odločilo glede preiskave zaseženega mobilnega telefona.

Pritožnik je bil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici obsojen za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili. V kazenskem postopku je zatrjeval, da so bili podatki, ki so se nahajali na zaseženi kartici SIM, pridobljeni brez odredbe preiskovalnega sodnika, zato naj bi šlo za nedovoljene dokaze. Policija je namreč pritožniku med zakonito izvedeno preiskavo zasegla mobilni telefon ter ga nato, vključno s SIM kartico pregledala. Po pritožnikovem mnenju pa naj bi bilo to preiskovanje nezakonito, saj policija ni pridobila še (dodatne) odredbe za nadzor nadzor telekomunikacij.

Ustavno sodišče je v primeru odločilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter s tem dalo prav pritožniku. S tem se je Ustavno sodišče tudi...

Slo-Tech - Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju...