Slo-Tech - Sliši se sicer logično, a raziskovalci z več evropskih univerz so vendarle tudi rigorozno potrdili, da najbolje plačanih delovnih mest nimajo najsposobnejši ali najpametnejši ljudje. V reviji European Sociological Review poročajo o raziskavi švedskega prebivalstva, v kateri so za 59.000 moških primerjali njihove kognitivne sposobnosti in plačo. Ugotovili so, da v grobem korelirajo, a le do neke meje. Ekstremno visokih zaslužkov pa nimajo več najpametnejši, temveč celo malenkost manj sposobni.

Kognitivne sposobnosti 59.000 moških so mogli oceniti, ker so bili ti opravili obvezen test zaradi vojaške obveze. Šlo je za ljudi, ki so na trg dela vstopili v letih 1991-2003 (mediana 1993). V tem času je sicer delati začelo 670.203 moških, a so se osredotočili na vojaške obveznike, ker so bili za njih dostopni podatki o kognitivnih sposobnostih iz obveznega testa. Po letu 1999 je bilo obveznikov manj, od leta 2010 pa na Švedskem služenje vojaškega roka ni več obvezno. Nato so primerjali še...

Slo-Tech - Pogosto slišimo predsodek, da gre ženskam opravljanje več nalog hkrati (multitasking) bolje kakor moškim. Obstajajo znanstvene študije, ki so potrdile, da ljudje v to res množično verjamejo. Rezultati dosedanjih študij pa so sila pisani, saj so ugotovili praktično vse možne rezultate. V resnici človeški možgani preprosto niso narejeni za večopravilnost, pri čemer so tako moški kakor ženski podobno slabi. V reviji Plos One so danes objavili rezultate raziskave nemških raziskovalcev, ki potrjujejo, da človek ni narejen za večopravilnost.

Definicija večopravilnosti je težavna, a po navadi govorimo o več nalogah, ki jih moramo opraviti v omejenem časovnem obdobju, tako da...

Slo-Tech - Velik del svetovnega prebivalstva živi v okolju, kjer je kakovost zraka slaba. Da ima to različne zdravstvene posledice, so v preteklosti dokazale že številne študije, čeprav je vsak pavšalen izračun, koliko smrtnih žrtev povzroča onesnaženost zraka, do neke mere špekulativen. Manj znano pa je, da ima onesnažen zrak vpliv tudi kognitivne sposobnosti. Najnovejša raziskava znanstvenikov z Yala in pekinške univerze, objavljena v PNAS, je dokazala povezavo med onesnaženostjo zraka na Kitajskem ter nižjimi matematičnimi in jezikovnimi sposobnostmi živečih v...

CNET - »Predstavljajte si, da lahko napišete sporočilo neposredno s svojimi možgani. Torej s svojimi mislimi,« je včeraj na Facebookovi konferenci za razvijalce f8 dejala šefica letno dni starega spin-offa Building 8 Regina Dugan. Ambicije Facebooka s podjetjem Bulding 8 niso nič novega, tokrat pa je podjetje javnosti predstavilo do sedaj neznane informacije in rešitve, ki jih razvijajo. Paradna konja prihodnosti Facebooka sta tako sistem za upravljanje naprav z mislimi in tehnologija, ki bi omogočala sprejem avdio informacij prek vibracij na koži. Slednja sicer ostaja bolj ali manj še v začetni fazi.

100 besed na minuto

Glede na časovnico predstavljeno lani ima Building 8 še 12 mesecev časa, da razvije delujoči prototip za miselno komunikacijo z...

Technology Review - Raziskav o vplivih družabnih omrežij na razpoloženje in počutje uporabnikov je bilo že nekaj, rezultati pa doslej kažejo, da so vplivi negativni. Raziskovalca z rimske in luksemburške univerze sta v naši soseščini izvedla doslej najobsežnejšo raziskavo tega fenomena in potrdila, da uporaba družabnih omrežij škoduje.

Raziskava je zajela 50.000 ljudi vseh starosti in družbenih skupin iz celotne Italije. Šlo je za obsežno raziskavo v letih 2010-2011, v kateri so morali ljudje na skali od 1 do 10 oceniti, kako zadovoljni s svojim življenjem. Hkrati so jih spraševali še o kopici drugih navad, med drugim o uporabi interneta, o spoznavanju prijateljev, o zaupljivosti itd.

Raziskovalca sta potrdila, da srečevanje z ljudi v živo in zaupanje povečujejo kakovost življenja. Kdor se več druži z drugimi in jim zaupa, je svoje zadovoljstvo z življenjem ocenil više. Prav nasproten učinek pa so imela družabna omrežja. Kolikor njihova uporaba povečuje interakcije v živo, so učinki pozitivni, a jih...

Slo-Tech - Če se vam zdi, da moderni način življenja, v katerem se različne elektronske naprave in drugi moteči dražljaji neprestano ponavljajo oziroma oglašajo ter rušijo zbranost in onemogočajo poglobljeno ukvarjanje s problemi ali pa zgolj branje daljših odstavkov, kvarno vpliva na vaše kognitivne sposobnosti, niste edini. Pri znak je že, če ste imeli težave z branjem prve povedi v tem besedilu. O neprilagojenosti človeških možganov na opravljanje več stvari hkrati (večopravilnost) in posledicah modernega načina komuniciranja smo na naši strani že večkrat obširno pisali. Znano je, da internet in...

BBC - Na Otoku se je prvikrat primerilo, da so spletne strani socialnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter, priljubljenejše od pornografskih strani. Experian Hitwise analizira promet po britanskih kablih in ugotovili so, da je januarja 12,46 odstotkov vsega prometa predstavljala interakcija na socialnih omrežjih, medtem ko je na pornografijo odpadlo 12,18 odstotka prometa. Z drugimi besedami, Britanci so tega meseca strani socialnih omrežij obiskali 2,4 milijardokrat.

Med temi stranmi je seveda z naskokom na prvem mestu Facebook, ki pobere 56-odstotni tržni delež. V Veliki Britaniji ima Facebook že 30 milijonov uporabnikov, kar je več kot polovico prebivalstva. Uporabniki pa še zdaleč ne uporabljalo le ene strani, saj eden izmed osmih takoj po obisku Facebooka...

CNN - Ameriški Pentagon je v petek objavil spremembo politike glede uporabe socialnih omrežij. Po novem namreč svojemu osebju dovoljujejo uporabo strani, kot so Facebook, Twitter in tudi YouTube. Strani so bile na službenih računalnikih od leta 2007 dalje blokirane, odslej pa bodo z netajnih računalnikov prosto dostopne. Pomočnik obrambnega ministra William J. Lynn III pojasnjuje, da vojska prepoznava pomembnost tehnologij 21. stoletja in želi z njihovo pomočjo doseči čim širši krog ljudi.

Vojaki bodo lahko tako javnost informirali o misijah, ki se opravljajo, kot tudi ostajali v stikih z družinami. Uporaba socialnih omrežij bo združevala promocijsko dejavnost in...

First Monday - Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si velja tudi pri uporabi socialnih omrežij. Moderni način življenja namreč omogoča enostavno zbiranje in sledenje človeških interakcij. Nekje obstajajo zapisi o vseh poslanih in prejetih elektronskih sporočilih, telefonskih klicih in SMS-ih. Na tem mestu ni pomembno, ali jih kdo dejansko bere - dovolj je, da obstaja možnost, da bi jih kdo. In ker gliha vkup štriha, se da na podlagi analize socialnih kontaktov zelo dobro profilirati posameznika s skrbnim pregledom njegovih prijateljev, ne da bi karkoli vedeli o njem.

Pojav Facebooka in podobnih strani pa to omogoča sleherniku, saj so podatki o interakcijah tu dostopni vsem in ne le posvečenim (npr. telefonskemu operaterju)....

BBC - Ena izmed nevarnosti, na katere nas ves čas opozarjajo pri uporabi socialnih omrežij, je slaba preverljivost istovetnosti uporabnikov. Drugače povedano, uporabniku lahko le na besedo verjamete, da je res, za kogar se predstavlja. V Veliki Britaniji je moralo tako višje sodišče izročiti sodni nalog neznanemu uporabniku Twitterja, ki se je predstavljal kot znani desničarski bloger Donal Blaney, ki piše na svoji strani Blaney's Blarney.

Blaney bi lahko stopil v stik s sedežem Twitterja v Kaliforniji in zahteval, da uredijo stvar, a se je odločil za bližnjico. Ker britanski zakoni dovoljujejo, da se sodni nalogi vročajo tudi neosebno, to je na primer prek faksa ali elektronske pošte, je smiselno pričakovati, da bi šlo tudi prek Twitterja, kar je Blaney zahteval. Danvers Baillieu, odvetnik, ki je specializiran za tehnologijo, je potrdil ideje, da smejo sodišča pretehtati in dovoliti uporabo alternativnih tehnik vročitve, če klasične ni na voljo. Spomnimo, da je bil v Avstraliji pred...

Reuters - Če ste mislili, da vaše vsakodnevno nekajurno delo ali zabava z računalnikom ne vpliva na vas, ste se motili. Tako je Gary Small z UCLA, ki specializira raziskovanje možganskih funkcij, tekom svojih študij odkril, da sta internetno iskanje in pošiljanje kratkih sporočil, ki sta se razpasla s prihodom interneta in mobilnih telefonov, naredile možgane bolje prilagojene za izločanje nepotrebnih informacij in hitrejše odločanje.



Poleg hitrejšega odločanja in boljšega filtriranja informacij lahko tehnologija pripomore še k boljšemu učenju in povečani kreativnost, vendar pa imajo te značilnosti določeno ceno -- tako je v močnem porastu število ljudi, ki trpijo za t.i. pomanjkanjem zbranosti in pozornosti, za kar je deloma odgovorno tudi opravljanje več stvari naenkrat (t.i. multitasking), deloma pa tudi večno iskanje "še ene" informacije.

Med odraslimi, ki so uporabljali internet in na katerih so izvedli raziskavo, so ugotovili, da izkušenejši uporabniki interneta kažejo kar dvakrat...