Slo-Tech - Medtem ko se je Nemčija pravkar poslovila od jedrskih elektrarn, so Finci po večletnih zamudah uradno zagnali jedrski reaktor Olkiluoto 3. Na istoimenskem otoku sta že dva vrelovodna reaktorja z nazivno močjo 890 MW_e, novi tlačnovodni reaktor tretje generacije (EPR) pa bo zmogel 1600 MW_e, s čimer je najzmogljivejši v Evropi in tretji v svetu. Celotna elektrarna Olkiluoto bo zagotavljala približno tretjino vse finske električne energije.

Tretji reaktor so dokončali in vanj gorivo naložili aprila 2021. Decembra istega leta je stekla prva vzdrževana verižna reakcija, marca 2022 pa so ga poizkusno priključili v omrežje. Preizkusna doba se je sedaj končala in reaktor je vstopil v redno obratovanje, ko zagotavlja energijo finskim porabnikom. Projekt OL3 je gradil konzorcij Areva, Areva NP in Siemens, sam pa bo pokrival 14 odstotkov finskih potreb po električni energiji oziroma 12 TWh letno. Finska ob tem poudarja, da bodo že 93 odstotkov vse električne energije proizvajali brezogljično,...

Slo-Tech - Danes je Nemčija iz omrežja izključila še zadnje tri jedrske elektrarne (Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland), ki so delovale v državi. S tem se je zaključil desetletje trajajoč prehod z jedrske energije na alternative, ki ga je formalno začela resolucija zveznega parlamenta 30. junija 2011. To je bila neposredna posledica nesreče v japonski Fukušimi, kjer se je zaradi cunamija ter izpada električnega omrežja in generatorjev v tamkajšnjih reaktorjih temperatura povišala do ravni, ki je povzročila tri eksplozije vodika, ki pri povišanih temperaturah nastaja v reakciji med cirkonijem in vodo.

Prizadevanja za odstop od jedrske energije so se v Nemčiji začela že na prelomu tisočletja, a se je javno mnenje v to smer nagnilo šele po Fukušimi, pri čemer pa še zdaleč ni bilo enotno. Zadnjim trem jedrskim elektrarnam so novembra lani izredno podaljšali delovanje še do 15. aprila 2023. Njihova proizvodnja energije je v Nemčiji obsegala šest odstotkov, ki jih bo treba sedaj nadomestiti. Pred...

Nature - Drugi reaktor Jedrske elektrarne Otok treh milj v Pensilvaniji je 27. marca 1979 normalno obratoval s 97 odstotki nazivne moči, medtem ko je bil prvi reaktor ugasnjen zaradi menjave izrabljenega jedrskega goriva. V noči na 28. marec pa se je zaradi zaporedja mehanskih in človeških napak sredica delno stopila. V okolico je ušel manjši del radioaktivnih plinov in radioaktivnega joda. Izpusti zdravja prebivalstva niso bistveno ogrozili, saj je bilo dva milijona ljudi v okolici izpostavljeno radioaktivni dozi 14 µSv, kar je približno dvakrat manj od obsevanja pri rentgenskem slikanju. Tudi različne študije, ki so jih opravili po nesreči, niso odkrile statistično značilnega...

Slo-Tech - Velika Britanija bo postala prva gospodarska velesila, ki se bo v celoti odpovedala proizvodnji električne energije s termoelektrarnami na premog. Zaradi geografskih omejitev v nasprotju z državami kontinentalne Evrope Velika Britanija uvozi izjemno malo električne energije, in sicer nekaj iz Irske in Francije, torej ne moremo reči, da bodo goljufali z uvozom elektrike iz termoelektrarn. Britanska ministrica, pristojna za energetiko, Amber Rudd, je danes v uradni izjavi napovedala zaprtje vseh termoelektrarn na premog na Otoku do leta 2025. Do leta 2050 pa želijo izpuste ogljikovega dioksida znižati za 80 odstotkov v primerjavi z referenčnim letom 1990.

Dejala je, da je "perverzno", da še vedno v tolikšni meri uporabljamo najbolj umazano med...

The Wall Street Journal - Na Japonskem niso dolgo zdržali brez jedrske energije, proti kateri se je javno mnenje nastrojilo po lanski jedrski nesreči v Fukušimi. Letos maja so ustavili še zadnji jedrski reaktor in država je bila prvikrat po 42 letih brez jedrske energije, kar je povzročilo velike težave z dobavo električne energije. Ker so bili Japonci približno tretjino električne energije pridobivali iz nukleark, je njihova izključitev predstavljala velik problem. Da so pomanjkanje premostili, so morali začeti zaganjati stare termoelektrarne, kar je povzročilo milijardne stroške zaradi povišanega uvoza fosilnih goriv in povečanje izpustov toplogrednih plinov. Kljub temu ni bilo jasno, ali bodo poletje uspeli...

Heise - Po lanskem potresu in opustošenju, ki ga je v Fukušimi povzročil sledeči tsunami, se je na Japonskem javno mnenje zasukalo izrazito proti nuklearnim elektrarnam. Ta mesec so tako ustavili še zadnji delujoči jedrski reaktor, kar je za električno omrežje in distribucijo na Japonskem precejšen zalogaj. Rezultati kažejo, da je izklop nukleark povzročil več milijard dolarjev škode in povečal izpuste toplogrednih plinov.

Pred nesrečo je bila Japonska ena največjih zagovornic jedrske energije s tretjim največjim omrežjem za ZDA in Francijo. S 54 nuklearkami je pokrivala 30 odstotkov porabe električne energije in ta izpad je bilo potrebno sedaj nadomestiti. Preostanek je...

BBC - Po lanski jedrski nesreči v Fukušimi so se po svetu vnovič predramili nasprotniki nuklearne energije in v več državah od vlad odločno terjali zaprtje jedrskih elektrarn. Prva je popustila Nemčija, ki je obljubila zaprtje vseh svojih nukleark v naslednjih 10 letih, kmalu pa se ji je pridružila še Belgija. Japonci, ki jih je nesreča najbolj prizadela, niso bili tako vihravi, ampak bodo zadnji jedrski reaktor ustavili šele danes - in še to, vsaj uradno, le začasno.

Takoj po nesreči so na Japonskem začeli ugašati vse delujoče jedrske reaktorje v sklopu rednih vzdrževalnih del in dodatnih varnostnih testiranj. S tem želijo preprečiti ponovitev Fukušime, saj morajo reaktorji prestati strožje standarde odpornosti na potrese in tsunamije. Nekaj reaktorjev je že bilo...

Guardian - Francosko sodišče v Nanterru je razsodilo, da mora francosko državno podjetje EDF (Électricité de France S.A.) plačati 1,5 milijona evrov globe zaradi napada na Greenpeaceove strežnike, ki ga je sodišče spoznalo za primer industrijskega vohunjenja. Dodatno mora Greenpeacueu izplačati pol milijona evrov odškodnine za povzročeno škodo. Poleg tega bodo odgovarjali tudi vodstveni delavci. Vodja EDF-jeve enote za varnost proizvodnje jedrske energije Pascal Durieux je dobil dve leti pogojne kazni (in potencialno tri leta zaporne kazni, če se bo v tem času ponovno prekršil) ter globo v višini 10.000 evrov, medtem ko je njegov namestnik Pierre-Paul François prejel poltretje leto pogojne kazni....

Reuters - Prva in najpomembnejša izmed držav, ki so po jedrski nesreči v Fukušimi napovedale zaprtje svojih nuklearnih elektrarn, je bila Nemčija. Ta je maja objavila, da bodo do leta 2020 zaprli vse delujoče jedrske elektrarne. Nemčijo bo to postavilo pred precejšen izziv, saj so lani pred začetkom zapiranja (ki je bilo najprej začasno, maja letos pa je torej postalo trajno), nuklearne elektrarne v Nemčiji pokrivale 23 odstotkov vseh potreb po električni energiji. V tej skupini držav se ji bo pridružila še Belgija, ki je v nedeljo napovedala zaprtje svojih nukleark do leta 2025.

Belgija ima trenutno dve delujoči jedrski elektrarni, ki sta postavljeni v mestih Doel in Tihange. Prva ima štiri reaktorje, druga pa tri, skupno pa pokrivata...

Japan Times - Preliminarni izsledki preiskave jedrske katastrofe v Fukušimi, ki jo je letos marca povzročil potres s sledečim cunamijem, kažejo nadaljnje malomarnosti, ki so bistveno prispevale k resnosti in obsegu katastrofe. Kot piše The Japan Times, je primerjava dogajanja v Fukušimi in relativno neprizadeti bližnji jedrski elektrarni v Tokaiju pokazala, da so bili za hude posledice v veliki meri odgovorni prenizki protipoplavni zidovi, katerih zvišanje je Japonska jedrska agencija predpisala, a ga v Fukušimi niso izvedli.

Že leta 2002 je Agencija izračunala, da mora imeti elektrarna v Tokaiju...

The New York Times - Ko je konec maja pod vtisom nesreče v Fukušimi Nemčija napovedala zaprtje vseh jedrskih elektrarn do konca leta 2020, smo vest sprejeli z zdravo mero skepse. Odločitev je bila politična in ne ekonomska, saj so nemške jedrske elektrarne pokrivale 23 odstotkov vseh potreb po električni energiji v tej državi. Sčasoma je sicer postalo jasno, da Merklova misli povsem resno. Sedaj pa je še toliko bolj zanimiva odločitev nemškega giganta Siemensa, da ne bodo več gradili jedrskih elektrarn, marveč se bodo osredotočili na proizvodnjo opreme (kot so recimo parne turbine), ki imajo tudi druge funkcije uporabe. O tej potezi se je špekuliralo že nekaj časa, sedaj pa jo je Siemens udejanjil.

Siemens je zgradil...

The Nando Times - Nemška vlada je danes dopoldne najavila včerajšnjo odločitev, da do leta 2022 zapre vse jedrske elektrarne države. Za to odločitev so se odločili po koreniti spremembi javnega mnenja, ki je bilo po krizi v Fukušimi vedno bolj uperjeno zoper jedrsko energijo. Nemčija bo postala prva razvita država, ki bo prenehala uporabljati jedrsko energijo.

V Nemčiji je še lani obratovalo 17 jedrskih elektrarn, v katerih je bilo 11 tlačnovodnih (PWR) in šest vrelovodnih (BWR) reaktorjev. Po jedrski nesreči v Fukušimi so naznanili začasno zaprtje sedmih najstarejših (že pred tem pa so bili iz omrežja izključili osmega), sedaj pa so se odločili, da v naslednjih desetih letih ugasnejo vse. Omenjenih sedem reaktorjev bo tudi v prehodnem obdobju ostalo izključenih.

Minister za...

BBC - Še ta trenutek se strokovnjaki na japonskem, točneje v jedrskih elektrarnah v mestu Fukušima, na vsak način borijo s tremi vročimi reaktorji, ki jim je po izklopu zaradi potresa in tsunamija odpovedal hladilni sistem.

Jedrsko elektrarno Fukušima I, ki jo je najprej stresel potres stopnje 9,0 po Richterjevi lestvici in zatem še oblil tsunami, sestavlja šest vrelovodnih (BWR) reaktorjev 440 do 1080 MW električne moči. Pri vrelovodni zasnovi se gre za to, da vroča reaktorska sredica uparja vodo, ki jo obliva, para pa zatem žene turbine in se po kondenzaciji vrne v reaktorsko sredico.

Voda je tako, enako kot pri PWR zasnovi NE Krško, hladilo in moderator. V primeru, da je potrebno tak reaktor zaustaviti, se vstavijo kontrolne palice, ki zaustavijo glavno rekacijo, aktivni...

TG Daily - Prva elektrarna, ki elektriko ustvarja s pomočjo v naravi dobro poznanega procesa osmoze, je pravkar odprla svoja vrata na Norveškem. Elektrarno je postavilo norveško energetsko podjetje Statkraft, ki je idejo raziskovalo že od leta 1997. Pri tem tipu elektrarne je potrebno mešanje sladke in slane vode, ki se na primer dogaja pri izlivih rek v morje. Namesto da bi vodo pustili, da se premeša sama, sladko vodo speljejo v tanke, ki so s polprepustnimi membranami ločeni od tankov, v katerih se nahaja slana voda. Sladka voda ima bistveno manj delcev topljenca (različnih soli), zaradi česar je njen kemijski potencial višji od slane vode z veliko topljenci. Ker skozi membrano sol ne...