Računalniški muzej -

Na začetku sedemdestih je imel vodilno vlogo pri izvedbi procesnih sistemov v Jugoslaviji Iskrin Zavod za avtomatizacijo(ZZA). Ker ni bilo pričakovati večje serijske proizvodnje, so se po zgledu iz tujine odločili za izvedbo procesnih sistemov s standardnimi mini računalniki DEC PDP. Ti so bili zelo prilagodljivi, enostavni za programiranje in cenovno dostopni. Tudi drugje so se izkazali kot idealni za takšno uporabo, serija mini računalnikov PDP-11 pa je v sedemdesetih postala ena izmed najbolj uspešnih v zgodovini računalništva z več kot pol milijona prodanimi enotami. Na osnovi mini računalnikov DEC PDP-8/L in PDP-11 so v Iskra ZZA razvili univerzalen sistem za kontrolo manjših in srednjih procesov, predvidoma za uporabo v elektroenergetiki, naftni industriji, prometu in drugi industriji. Za vodenje bolj zahtevnih procesov so predvideli uporabo večjih mini računalnikov DEC PDP-15, CDC 1700 ali pa posebnih procesnih računalnikov IBM System 7 v povezavi z velikimi računalniki IBM....

Slo-Tech - Računalniških programskih jezikov je kot listja in trave, a velika večina programske opreme je napisana v enem izmed najpopularnejših jezikov, medtem ko ima preostanek precej nišno uporabo. Na strani Tiobe, kjer že od leta 2001 pripravljajo enega najpopularnejših seznamov priljubljenosti programskih jezikov, ugotavljajo, da je avgusta stari dobri C padel na 11,3 odstotka, kar je najmanj, odkar stran obratuje.

Ob tem je seveda treba poudariti, da je C kljub temu še vedno na drugem mestu. Prehiteva ga le Java (19,0 odstotka), za njim pa se razvrstijo C++ (5,8), C# (4,9) in Python (4,4). Deseterico zaključujejo PHP, JavaScript, Visual Basic .NET, Perl in seveda zbirnik. Tiobe ne meri, v katerem jeziku je napisane največ programske opreme niti kateri jezik je najboljši. Kot pojasnjujejo na...

GeekWire - Takšen ali drugačen nadzor vsega, kar počnemo, postaja bolj in bolj realen, oseba za kamero (običajno javni uslužbenec) pa se pri tem brani zavaja, da ta nadzor nujno potrebuje za svoje delo, ter da itak ne gre za nič posebej vsiljivega.

Še neimenovani prebivalec zvezne države Washington se je odločil obrniti ploščo. S kamero v roki se je sprehajal po javnih krajih, kjer je videonadzor že prisoten, ter zelo zelo očitno (brez vsakršnega skrivanja) snemal tam prisotne ljudi. Na vprašanje, kaj točno počne, je odkrito pojasnil, da "pač snema video". Ko so ga vprašali, zakaj, ali kdo je, je molčal; ko so se pritoževali, je bodisi mirno snemal dalje bodisi jih opozoril, da so itak na videonadzorovanem območju.

Takšno početje je v...

computerhistory.org - Minuli vikend nas je v 71. letu starosti zapustil Dennis MacAlistair Ritchie (aka dmr), svetovno znan programer in informatik, avtor programskega jezika C ter soavtor operacijskega sistema UNIX, skupaj s Kenom Thompsonom. Večina vas ga verjetno pozna kot avtorja knjige "The C Programming Language", ki jo je spisal skupaj z Brianom Kerninghamom ("K&R C").

Večino svojega dela je opravil kot znanstvenik v raziskovalnem centru Bell Labs (takrat v lasti AT&T, danes pod koncernom Alcatel-Lucent)...

Ars Technica - Podjetje SCO je postalo bolj znano leta 2003, ko je vložilo tožbo proti IBM, češ da je slednji vključil v jedro Linuxa na "milijone vrstic" izvorne kode operacijskega sistema Unix, ki so ga kupili leta 1995 od Novella. No, tožili so tudi slednjega, in prejšnji teden je prišlo do končne razsodbe, po kateri Novell SCO-ju nikoli ni prenesel celotnih avtorskih pravic. S tem so postale tožbe, ki jih je vložil SCO, nerelevantne. Novellu tudi pripada 95% vseh licenčnin, ki jih je pobral SCO - k temu sta najbolj prispevala Microsoft in Sun. Sun se pa zlahka znajde v veliki godlji, saj je po tej razsodbi od SCOja kupil nekaj, česar SCO sploh ni imel (precejšnje dele Solarisa in OpenSolarisa).

Še nekaj povezav do člankov:
Arstechnica
Desktoplinux
Linux Weekly News

OSNews - Na OSnews poročajo, da jim je Microsoftov infrastrukturni arhitekt Giovanni Marchetti prišepnil, da jedro prhajajočega operacijskega sistema Windows Vista ne bo vsebovalo grafičnega pogona s kodnim imenom Avalon, ali pač. Slednji bo gnan ločeno, izven jedra. Pravi, da so se za to potezo odločili, ker naj bi pri prejšnjih različicah oken grafični strežnik večkrat poskrbel za sesutje sistema. Tako gonilniki ne bodo več šarili po jedru, kar jim bo onemogočilo zrušitev celotnega sistema. Ta poteza bo tako Windows približala operacijskim sistemom Unix, ki imajo grafični strežnik ločen že od vsega začetka.

Uporabniki smo lahko le veseli, saj bo tako možno spisati tudi kak konkurenčni grafični vmesnik, kot jih poznamo že pri Linuxu.

KDE - Namizno okolje KDE 3.1 za sisteme UNIX je doživelo drugo pomladitev. Različica 3.1.2 ne prinaša novih zmožnosti, ampak izboljšano varnost in stabilnost. Vsebuje tudi večji obseg prevodov v ostale, neangleške jezike. Za natančnejši spisek novosti preberite opombe k izdaji ali pa se kar naravnost odpravite proti povezavam za prenos paketov. Tisti, ki uporabljate Konstruct si lahko KDE 3.1 prenesete skoraj samodejno.

Edino, kar me moti, je poimenovanje -- zakaj se niso odločili za KDE 3.11 for Workgroups? [>:D]

GNOME - Projekt GNOME je 16. marca naznanil izid GNOME 2.2.1 -- nove različice priljubljenega namizja za operacijski sistem Unix in njegove izpeljanke, znanega predvsem uporabnikom Linuxa. Je tudi privzeto okolje najbolj razširjene distribucije Linuxa -- Red Hat. Serija 2.2.x je namenjena odpravi hroščev, prevajanju in splošnim izboljšavam in olepšavam. Nadgradnja na različico 2.2.1 je priporočena vsem, saj vsebuje najboljšo izdajo Nautilusa (upravljalnika datotek) doslej, ki je hitrejša in stabilnejša od prejšnjih.

Natančnejša predstavitev serije 2.2.x, slike in prenos so na voljo na njihovi strani.

Slashdot - Kljub že kar lepemu številu programskih jezikov, se še vedno pojavljajo novi. Vendar ti novi programski jeziki v večini primerov niso namenjeni vsestranskemu programiranju (C++), ampak so namenjeni le nekateremu ožjemu področju. Eden izmed novincev je programski jezik Ruby, ki je bil narejen na Japonskem in je nekakšna variacija na Perl in tudi druge programske jezike, kot so C++ in Python. Po besedah avtorja članka je Ruby dokaj preprost in lahek za uporabo, vendar zelo močno orodje za uporabo. Če vas Ruby zanima, potem oddeskajte na to stran, kjer boste našli kratko lekcijo, ter nekaj povezav do ostalih virov. Ampak začetnega "Hello world" se pa še vedno ne boste morali znebiti :).
Za novopečene programerje bi še dodal, da se raje za nekaj dni ustavite na enem primeru, kot pa da bi na hitro preleteli vse skupaj, saj boste drugače odnesli zelo malo ali skoraj nič. Sam se spomnim, ko sem se učil programiranja v HTML, JavaScriptu in Javi in sem v vsej svoji zagnanosti na hitro...