Slashdot - Sinopec, največji kitajski distributer naftnih derivatov ugotavlja, da bo poraba bencina na Kitajskem dosegla vrh letos, od tu so obeti samo še navzdol. Poglavitni razlog za zmanjšanje povpraševanja po bencinu je strma rast električnih vozil, ki so avgusta dosegli že 38% delež novo prodanih osebnih potniških vozil.

Za dvocikle in tricikle je ocena, da prek 70 odstotkov prevoženih kilometrov že opravijo električna vozila. Pri lahkih tovornih vozilih elektrifikacija dosega že 12 odstotkov novih vozil, pri težkih tovornih vozilih se pričakuje, da bo elektrifikacija iz trenutnih 4 odstotkov dosegla 10 odstotkov do leta 2025. V branžah kot so taksi službe in dostava električna vozila že opravijo več kot polovico kilometrov, čeprav so številčno še v manjšini.

Elektrifikacija transporta že vpliva na povpraševanje po naftnih derivatih, napovedovanje tega pa je pomembno za Sinopec, saj poskrbi za največji del naftnih frakcij na Kitajskem. Hkrati je ustavitev rasti povpraševanja po naftnih...

theguardian.com - Londonska ultra nizkoemisijska cona se je s prejšnjim ponedeljkom precej razširila. In ko rečemo precej, to pomeni po površini za kar 18x. Po novem obsega t.i. notranji London in vključuje mednarodno letališče London City na vzhodu in se konča streljaj od stadiona Wembley, kar je kar 24km razdalje. Stara emisijska cona je pokrivala 21km2, nova pa kar 380 km2 in zaobsega površino, na kateri živi 3,8 milijona meščanov.

London ima pestro zgodovino onesnaženja zraka, morda najbolj znan je Veliki Londonski smog iz leta 1952, ko je nad Londonom nastalo območje inverzije in brezvetrja, zrak pa so onesnaževali izpusti iz individualnih kurišč, cestnega in železniškega prometa ter tudi iz termoelektrarn, ki so zaradi povojnih razmer kurile manj kakovosten premog. Le v tem dogodku naj bi umrlo več tisoč prebivalcev Londona.

London ima tudi zgodovino raziskovanja prometnih tokov in je tudi mesto, na katerem je statistik in prometni načrtovalec R. J. Smeed s financiranjem britanske vlade v...

Slo-Tech - Medtem ko želi Elon Musk ljudi prepričati v nakup električnega avtomobila s samimi prednostmi, ki jih bodo električna vozila imela, na Nizozemskem zelo resno razmišljajo o zakonski prisili. Spodnji dom nizozemskega parlamenta je potrdil predlog zakona, po katerem bi smeli od leta 2025 prodajati le osebne avtomobile brez emisij. Obstoječ vozni park bi seveda ostal legalen, dokler bi pač deloval. Nova vozila pa bi morala biti na električni pogon ali vodikove gorivne celice, prepovedani pa bi bili poleg avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji tudi hibridi.

Preden bi osnutek postal zakon, ga mora podpreti še zgornji dom nizozemskega parlamenta, kar je daleč od gotovosti. Po vsej verjetnosti se...

Spiegel Online - Čedalje več podjetij se ukvarja z raziskavami avtonomnih vozil, zato je le vprašanje časa, kdaj se bodo na cestah množično pojavila. Preizkusi na javnih cestah so prispeli že čisto blizu naših meja, in sicer bo Daimler v Nemčiji testiral samovozeče tovornjake na avtocestah.

Samovozeči avtomobili so na nemških cestah dovoljeni že nekaj časa. Na avtocesti A9 med Ingolstadtom in Nürnbergom Audi že testira svoj avtonomni model A7. Za zdaj zna peljati le po avtocesti, pa še tu se zmede pred delnimi zaporami zaradi dela na cesti, a takšni so pač prvi koraki. Tudi Google jih je imel in medtem ko so Googlova vozila omejena na 40 kilometrov na uro, tale A7 drvi s 130 kilometri na uro. Tehnični del avtonomnih avtomobilov je...

Slo-Tech - Pred mesecem dni smo pisali, da so bili Googlovi samovozeči avtomobili v šestih letih preizkusov med prevoženimi 2,7 milijona kilometrov udeleženi v 11 lažjih prometnih nesrečah, ki so jih vedno povzročili drugi vozniki. V slabem mesecu se je to število povečalo na 13, še vedno pa ostaja Googlova statistika brezmadežna, saj niso povzročili nobene nezgode (je pa eno nezgodo leta 2011 povzročil Googlov voznik, ki je tedaj upravljal AV). Tudi zadnji nesreči sta se končali le z opraskano pločevino, saj se zadaj vozeče vozilo ni dovolj hitro ustavilo. Zadnji trk se je recimo zgodil pri hitrosti 1-2 kilometra na uro, tako da škode ni bilo.

Google se je zato odločil, da bo na svoji spletni strani objavljal podrobna poročila o statusu AV...

Escapist Magazine - Norveška vojska že nekaj časa testira uporabo Oculosovih VR očal za vožnjo tankov. Naprava je koristna predvsem takrat, ko je loputa zaprta, saj se je moral voznik doslej zanašati na navigacijo s pomočjo videoposnetkov s kamer, nameščenih na vseh straneh vozila, ki jih je preklapljal na ne ravno velikem zaslonu v notranjosti vozila. S pomočjo Rifta in nekaj programske opreme, ki zna združiti posnetke s teh kamer, pa dobi 185-stopinjski neovirani pogled v izbrano smer, ob obračanju glave pa seveda tudi neovirani pogled na stran oz. za tankom.

Avtorji sistema pravijo, da lahko voznik na ta način pridobi dobi precej podobno izkušnjo, kot smo je vajeni iz priljubljenih vojaških računalniških iger. Še več, v sistem želijo dodati prikaz nekaterih dodatnih informacij, kot so že na...

Guardian - Navajeni smo že, da deklarirane oziroma oglaševane porabe avtomobilov v resničnem življenju ne dosežemo. Čeprav proizvajalec izmeri porabo za različne profile vožnje, torej mestno, avtocesto in kombinirano, je realna poraba potem daleč od te vrednosti. Pomislili bi, da je razlog težka noga voznika in neidealne razmere v prometu. A raziskava, ki jo je opravila vodilna evropska nevladna organizacija na področju prometa Transport & Environment, je pokazala, da proizvajalci avtomobilov zavestno goljufajo.

Deklarirana poraba goriva ni le marketinški podatek, ampak je pomembna tudi za obdavčitev. Vozila v Evropski uniji so obdavčena glede na količino ogljikovega dioksida, ki ga izpustijo v okolje na prevožen...

Business Insider - Google že dlje časa razvija avtomobil brez voznika. Z njimi so doslej v sklopu testiranj prevozili že pol milijona kilometrov in pri tem niso imeli niti ene nesreče, če ne štejemo primera, ko je bila tehnika izključena in je Googlov avtomobil zaletel človek. Rezultat je celo registracija avtomobila brez voznika v Nevadi v ZDA. Kljub temu to še ne pomeni širokega razmaha teh vozil, saj morajo inženirji rešiti še tri večje probleme. In kot vsakokrat je tudi tokrat pot od zelo dobro delujoče ideje do izpiljenega izdelka najtežji kos razvoja.

Eden izmed izzivov je vožnja v snegu, ko se talne označbe in mnogokrat tudi obcestna signalizacija ne vidijo. Googlovi avtomobili imajo kopico kamer, ki snemajo okolico iz vseh mogočih zornih kotov, a...

Ars Technica - Prihodnost avtomobilov ne vključuje voznikov, meni Google. Njihovi testi vozil brez voznika potekajo že nekaj časa, a na javnih ulicah v avtomobilu venomer potrebujejo človeka, ki bi prevzel nadzor, če bi šlo kaj narobe. Nevada je bila prva država v ZDA, ki je spremenila zakonodajo in dovolila registracijo vozil brez voznika za vožnjo po javnih cestah, če proizvajalec dokaže zadostno mero varnosti. Te dni je Googlova Toyota Prius postala prvi avtomobil brez voznika z registracijo za vožnjo po javnih cestah.

Nevadski DMV je po več testih na avtocestah v Carson Cityju in na polnih ulicah v...

Slashdot - Čez slaba dva tedna se na severu Avstralije začne že 11. Veolia World Solar Challenge, dirka s prevoznimi sredstvi na solarni pogon na 3000km dolgi razdalji med Darwinom in Adaleide.

Priredijo jo vsaki dve leti po avtocesti od seveda do juga Avstralije, skozi redko poseljeno, sušno in seveda s soncem bogato stepsko-puščavsko krajino. Traja teden dni, povprečne hitrosti zmagovalcev pa se gibljejo nad 90km/h, in občasno presežejo 110 oz. 130 km/h, kar je tudi omejitev hitrosti na posameznih segmentih avtoceste (cesta ni zaprta in vozila morajo upoštevati sicer redke, a prisotne soudeležnce v prometu). Hitreje tudi ni praktično, ker imajo potem spremljevalne ekipe hude težave s sledenjem dirkača. Vozi se od od 8h zjutraj pa do 5h popoldne, daljši postanki niso dovoljeni. Vsaka ekipa ima lahko do štiri voznike, ki se potem v vozilu izmenjujejo dnevno.

Vozila ne poganjajo neposredno električne celice, ampak akumulatorji. Dirko se lahko s polnimi celicami, nakar se te delno polnijo že...

The New York Times - V Evropi veliko večino uporabe cest plačujemo pavšalno, le majhen del pa se zaračunava po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Tak primer so poleg cestnin za avtoceste v nekaterih državah, tunelnin in mostnin še londonska notranja cona, Stockholm in nekaj norveških mest. V Sloveniji je plačilo v celoti pavšalno, deloma kot prispevek za cestni sklad ob registraciji vozila in deloma z nakupom vinjete za vožnjo po avtocestah in hitrih cestah. Ker takšen način plačila voznikov ne vzpodbuja k uporabi alternativnih prevoznih sredstev, na Nizozemskem razmišljajo o uvedbi celovitega sistema satelitskega cestninjenja vseh cest v državi, pri katerem bi se cestnina obračunala po dejanski porabi.

Tehnološko rešitev za to že...

New Scientist - V vsakdanjem življenju smo odvisni od signala GPS bolj pogosto, kot si predstavljamo, četudi sploh nimamo sprejemnika GPS. Problem je, da je signal satelitov GPS tako šibek, da ga lahko s preprosto napravo za 20 evrov preglasimo in povzročimo kaos. Na NewScientistu so objavili zanimiv članek o odvisnosti od GPS-a in posledicah njegovega motenja.

Od signala GPS, ki ima v sebi kodiran tudi točen čas atomske ure na satelitu, so odvisni radarji in sistemi za nadzorovanje letal na letališčih, predaja signala mobilnih telefonov med posameznimi bazami, delovanje bančnih avtomatov, satelitsko cestninjenje, časovno podpisovanje finančnih transakcij, upravljanje mreže za...

Slo-Tech - Danes je Informacijski pooblaščenec podal Mnenje o varstvu osebnih podatkov pri elektronskem cestninjenju. Slovenija naj bi v skladu z EU direktivo 2004/52/ES, ki uvaja načelo plačevanja cestnine glede na prevožene kilometre, po nekaterih napovedih elektronsko cestninjenje uvedla že v letu 2009, vsekakor pa verjetno med prvimi v Evropi.

Ker gre pri elektronskem cestninjenju za zbiranje velikega števila osebnih podatkov, med drugim tudi lokacijske in časovne podatke o prevoženi poti, je seveda zelo pomembno, kako bodo ti podatki zavarovani. Prekomerno zbiranje in nepooblaščen dostop do podatkov bi namreč omogočala sledenje posameznim vozilom ali naknadno ugotavljanje, kje se je neko vozilo v danem trenutku nahajalo.

Pri debatah okrog uvedbe elektronskega cestninjenja se trenutno izpostavljata dva koncepta. Prvi predvideva uporabo naprave, ki bo povezana z nadzornim oziroma obračunskim centrom (ne nujno s stalno povezavo), kamor bo posredovala lokacije o gibanju vozila. Drugi pa...

Slo-Tech - Ministrstvo za promet je v vladno proceduro pred kratkim poslalo predlog zakona o cestnini. Ta bi v primeru sprejetja v državnem zboru prinesel številne, tudi Orwellovsko obarvane novosti. Poglejmo po vrsti:

Tretji člen predloga določa obvezno plačevanje cestnine na državnih cestah, ki so sestavni del vseevropskega cestnega omrežja, poleg tega pa še na cestah "ki so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil; ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje; imajo, razen na posebnih mestih in začasno, dva označena prometna pasova ter odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč; se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom ne križajo v istem nivoju."

Zanimivejši je četrti člen, ki bi vladi omogočil, da določi "kot cestninsko cesto tudi državno cesto, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena, če gre za cesto, ki je projektirana za daljinski promet in gre za vzporedno cesto, na katero je lahko...

PCScoop - In prvi, ekskluzivni test je tukaj, napisali pa so ga na PCScoop. Specifikacij se mi trenutno ne da pisat (jah, komu bi se pa dalo po več ko 500 prevoženih kilometrih z nekaj kratkimi postanki?[|O]), povem naj samo (za tiste, ki ne veste), da gre za drugo Abit - ovo ploščo z i815E čipovjem. Kakorkoli že, test se nahaja tukaj.