Slo-Tech - Spletna stran Digg, ki je v svojem prvem življenju delovala kot zbirališče povezav do najboljših vsebin na spletu, še vedno išče uspešen način za preobrazbo. V začetku leta je poizkusila vzpostaviti skupnost, ki je podobna Redditu, a so dva meseca pozneje zamisel opustili. Ugotovili so bili, da je prometa botov in spama preveč, spletna stran pa preveč podobna konkurenci, da bi lahko zaživela.

Minuli teden je Diggov Kevin Rose pokazal predogled nove podobe Digga. Digg se spet spreminja v agregator novic in objav, kar je nekoč že bil. Za zdaj zbira novice o umetni inteligenci. Trenutno na vrhu prikazuje štiri zgodbe: najbolj gledano, najbolj aktualno diskusijo, najhitreje rastočo in eno "Morda ste zamudili" zgodbo. Novi Digg meri tudi odmeve na družbenih omrežjih. Digg je torej uporaben za sledenje novicam o umetni inteligenci, ki se pojavljajo na X-u, a v praksi lahko uporabniki storijo neposredno na X-u.

Druga področja niso tako močno zastopana na X-u in pri teh bo imel Digg več...

Slo-Tech - Bliža se 3. november, ko bo LinkedIn začel svoje modele umetne inteligence učiti na podatkih svojih uporabnikov, ki za to seveda ne bodo nikakor nagrajeni. Podjetje sploh ne bo vprašalo za dovoljenje, temveč ga bo kar predpostavilo, lahko pa se bomo izrecno izvzeli iz nabiranja podatkov (opt out). Ko pa umetna inteligenca podatke enkrat posesa v svoje modele, nad njimi v resnici nima več nadzora nihče.

Blokiranje zbiranja podatkov ni težko. To lahko storimo z izbiro možnosti Settings and Privacy v desnem zgornjem kotu, zavihka Data privacy in nato nastavitve Data for Generative AI Improvement. Za zdaj ni videti, da bi LinkedIn v zameno za privolitev obdelave podatkov uporabnikom nudil kakršnekoli ugodnosti.

Slo-Tech - Eden največjih umov računalništva, Donald Knuth, se v javnosti pojavlja redko. Ena izmed izjem je niz božičnih predavanj, ki jih ima za študente na Stanfordu že tri desetletja. Začelo se je leta 1993 in odtlej so predavanja izjemno obiskana, vsled prenosa na internetu pa dostopna tudi širši javnosti. Letošnje predavanje je potekalo 6. decembra, a novost je v resnici popolnjen arhiv. Posnetki predavanj so bili sicer dostopni že prej, a razpršeni po celem spletu.

Stanford je letos na svojem kanalu na YouTubu poskrbel, da so vsa predavanja združena na enem seznamu. Prav tako so uredili tudi arhiv Knuthovih predavanj iz leta 1985 na Stanfordu pri predmetu CS204 (Computational Law). Med Knuthovimi izvajanji najdemo še malo šolo TeXa in osnovno šolo TeXa in Tex82.

Donald Knuth je sicer najbolje znan kot avtor znamenite knjige The Art of Computer Programming, izumitelj sistema za stavljenje besedila TeX, jezika Metafont in pisav Computer Modern, razvil je tudi nabor ukazov MIX/MMIX. Za...

The Verge - Wall Street Journal je objavil (članek je plačljiv, alternativni vir) pričevanja o zaposlenih v Amazonu, ki so prek posrednikov domnevno sprejemali nedovoljena plačila za najrazličnejše usluge. Od brisanja negativnih ocen, do ponovnega vzpostavljanja prej blokiranih uporabniških računov. Za taka ravnanja so zahtevali med 80 in 2000 ameriškimi dolarjev, praksa pa naj bi se še posebej razpasla na Kitajskem.

Predstavniki Amazona so za medije povedali, da imajo ničelno toleranco do takih dejanj in da so nemudoma sprožili notranjo preiskavo, menda že v mesecu maju, ko so prvikrat izvedeli za čudne prakse zaposlenih. Obenem so začeli tudi ostro akcijo proti prodajalcem, ki so se posluževali teh storitev. Slednje lahko doleti brisanje prodajalskega računa in doslej...

Slo-Tech - Umetna inteligenca se v raziskavah približuje medicini in psihologiji, kar je precej slabše, kot se sliši. V zadnjem času ima znanost čedalje večji problem s ponovljivostjo rezultatov, medicina in psihologija pa pri tem prednjačita.

Pričakovali bi, da so rezultati znanstvenih raziskav v specializiranih revijah tako natančno popisani, da jih lahko kadarkoli ponovimo in pridemo do istih zaključkov. Žal je resnica bistveno drugačna. Na vsakem področju se najdejo raziskave, ki jih ni mogoče ponoviti; na nekaterih področjih pa jih je nadpovprečno veliko. Pri tem ne gre nujno za ponarejanje, goljufanje ali namerno izbiranje pozitivnih rezultatov, temveč pogosto za površno izvedbo, nepopoln opis, slabo dokumentacijo itd. Problema se zavedajo tako...

Slo-Tech - Ljudje so danes z odprtimi rokami sprejeli udobje tehnologije ne da bi zares razumeli, kako ta deluje ter kakšen abnormalen potencial kopičenja podatkov imajo naše naprave, katere praktično vedo, kdo smo, kje smo in kaj počnemo (ter še na tisoče drugih zadev). To dosežejo s pomočjo "pametnih" ter vedno bolj kompleksnih algoritmov, ki lahko v delčku sekunde najdejo, sortirajo, določijo, kontrolirajo in ukrepajo na podlagi množice podatkov, da nam tako pomagajo pri vsakdanjih življenjskih opravilih; v nasprotnem primeru bi se ljudje najbrž izgubili v preobilici informacij.

Za večino ljudi...

Slo-Tech - Vedno več slovencev je uspešnih v svetu. Eden izmed njih je tudi dr. Jure Leskovec, profesor računalništva na prestižni univerzi Stanford. Da bi se od njega kaj naučili smo ga povabili, da o svojih izkušnjah z analizo velikih omrežij, Stanfordom in Silicijevo dolino predava tudi doma.

V torek 18. decembra ob 18.00 bo predaval na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani v okviru...

Cult of Mac - Vsake toliko časa nas preseneti ta ali ona zgodba, češ kokoliko skrajno zasebnih informacij prostovoljno objavljamo na socialnih omrežjih, na strašno veselje prijateljev, neprijateljev, oglaševalcev, tatov, policijskih ter varnostno-obveščevalnih služb in najbrž še koga. Lani spomladi je denimo dvojica raziskovalcev postavila "art projekt" v obliki online dating strani z 250.000 pokradenimi javnimi profili z Facebooka, oktobra je avstrijski študent prava Facebook zaprosil za izpisek vseh podatkov, ki jih imajo o njem (pravica po 38. členu ustave oz. 30. členu ZVOP-1), in ugotovil, da to v natisnjeni obliki presega 1200 strani oz. več, kot je imela nekdanja vzhodnonemška tajna policija

Slo-Tech - Znanstveniki z Univerze v Torontu in Univerze v Michiganu so objavili rezultate zanimive raziskave, v kateri so raziskovali etičnost ravnanja ljudi glede na njihov socialno-ekonomski položaj v družbi. Ugotovili so, da ljudje z višjim statusom v povprečju ravnajo manj etično, večkrat lažejo in so bolj nagnjeni h kršenju zakonov. Izvedli so sedem različnih študij, ki so vse pokazale podobne in kvalitativno sorodne rezultate.

V prvi študiji so opazovali ravnanje ljudi na križišču dveh neprednostnih cest, kjer so iz vseh štirih smeri postavljeni znaki stop. V Evropi so takšna križišča redkost in nemalokrat...

reddit - Avgusta je bilo objavljeno, da Stanford ponuja brezplačna internetna predavanja iz podatkovnih baz, strojnega učenja in umetne inteligence.

Včeraj so na strani predmeta za strojno učenje objavili, da bodo v januarju in februarju ponudili še 6 brezplačnih predavanj:

• CS 101 Osnove računalništva (Nick Parlante)
• Obdelava naravnega jezika (Dan Jurafsky in Chris Manning)
• Programi kot storitev, Agilni razvoj (Armando Fox in David Patterson)
• Interakcija človek-računalnik (Scott Klemmer)
• Teorija iger (Matthew Jackson in Yoav Shoham)
• Verjetnostni grafični modeli (Daphne Koller)
• Strojno učenje (Andrew Ng) Isto ki poteka že trenutno

Predmeti niso nuno tako naporni kot piše. Za trenutne tri porabim skupno od 5-15 ur tedensko. Se je pa treba zavedati da se temu posveti vse vikende in proste trenutke.

Slashdot - Univerza Stanford se je zaradi dobrega odziva občinstva odločila razširiti ponudbo predmetov, ki so v celoti skupaj s posnetimi predavanji in nalogami za slušatelje dostopni na spletu. Začela sta Sebastian Thrun in Peter Norvig, ki sta na splet priobčila osnove umetne inteligence (skupina na redditu), sedaj pa sta dostopna še dva druga predmeta.

Gre za strojno učenje, ki ga predava Andrew Ng, in podatkovne baze, ki jih predava Jennifer Widom. Slušatelji - prijavi se lahko dobesedno kdorkoli, umetna inteligenca jih je imela prek 100.000 - bodo spremljali predavanja, ki so za lažje sledenje razkosana v 10-minutne prispevke. Poleg tega bodo dobivali tudi tedenske naloge, ki jih bodo na Stanfordu tudi pregledali in posredovali povratno informacijo. Posamezen predmet naj bi vzel od osem do deset ur časa tedensko, od tega bosta približno dve tretjini odpadli na samostojno delo pri reševanju problemov.

Prijave...

Slashdot - Današnjo bero dobrih novic nadaljujemo z zadnjimi rezultati dela dr. Jure Leskovca, nekdanjega diplomanta FRI in predavatelja na Univerzi v Stanfordu, kjer se ukvarja predvsem z analizo socialnih omrežij in izluščanjem vzorcev vedenja množic oz. celo predvidevanjem bodočega vedenja. Trenutno je zaključil delo na algoritmu, ki na podlagi seznama Facebook prijateljev in njihove medsebojne komunikacije uspešno predvideva, koga bo določena oseba dodala na seznam svojih prijateljev in koga ne. Algoritem zadane v povprečju polovico novododanih prijateljev, vendar je spisan tako, da se sam uči, zato bo v prihodnosti samo še bolj natančen. Leskovec ga misli še razširiti, npr. za odgovor na vprašanje, ali je socialno omrežje že preveliko in zato...

Electronic Frontier Fundation - O prahu, ki ga je v drugi polovici lanskega leta dvignila organizacija WikiLeaks, je bilo na Slo-Techu že veliko napisano. Ameriška vlada in politika sta napovedali povračilne ukrepe na celi črti, od blokade domene, zamrznitve PayPal in bančnega računa, pa kazenskega pregona, pa sprememb zakonodaje, da bi bil pregon sploh možen. Seveda so se lotili tudi socialnih omrežij, ki jih WikiLeaks s pridom uporablja za razširjanje informacij.

Kot je v začetku januarja zapisal Washington Post, je ameriško pravosodno ministrstvo že lanskega decembra pridobilo sodno odredbo zoper upravitelje omrežja Twitter, in sicer za prometne in druge podatke uporabnikov Juliana Assangea, domnevnega žvižgača Bradley Manninga ter pomembnejših...

Slo-Tech - Na univerzah po svetu Wikipedije ne štejejo kot kredibilen vir, ker lahko podatke po njej premetava vsakdo (čeravno je zelo uporabna za pregled znanja in zbirka koristnih povezav do primarnih virov), a malo katera ponudi uporabno alternativo. Na Stanfordu je filozof Larry Sanger, ki je dolgo časa sodeloval pri Wikipediji, začel urejati spletno enciklopedijo, ki jo imenujejo avtoritativna. Prispevke vanjo pišejo akademiki, vsak članek pa je pregledan pred objavo na spletu. Sicer je Stanford Encyclopedia of Philosophy, kot se imenuje, kakor Wikipedija brezplačna, a ni odprta za urejanje. Tako lahko tej enciklopediji verjamemo in jo tudi citiramo v svojih delih brez slabe vesti.

Poudariti velja, da stanfordovska verzija ne opravlja iste...

Slashdot - Ta teden je znanstvene kroge precej razburkala novica, da naj bi znanstveniki s Stanforda in Purdue University ugotovili, da razpolovni čas (natančneje, razpadna konstanta) radioaktivnih jeder ni konstanten. To so opazili čisto naključno, ko so na Purdue University iskali generator naključnih števil in v ta namen uporabili Geigerjev števec za merjenje sevanja izotopa cezija 137. Sprva so opažene sezonske fluktuacije...

Slo-Tech - Raziskovalci iz univerze v Stanfordu so uporabili navaden papir, prevlečen s premazom in ogljikovih in srebrovih nanomaterialov, kot pripravo za shranjevanje energije. Metoda je uporabna predvsem zato, ker je pripravljen premaz topen v vodi in z dodatki zelo podoben črnilu ter se dobro sprime s papirjem (za razliko od plastičnih mas). Ta lastnost bi v prihodnosti izjemno poenostavila in pocenila postopek priprave takšnih baterij. Trenutno dosežene lastnosti se sicer ne morejo primerjati z baterijami danes, saj je takšen material zmožen shraniti do 7,5 Wh/kg. Za primerjavo, ekvivalentna vrednost za današnje svinčeve baterije znaša okoli 30 WH/kg. Vsekakor pa izumitelji trdijo, da bo s padcem cen nanomaterialov in porastom cen kovin to v prihodnosti zanimiva alternativa.

O tem ali si bomo baterijo nekoč lahko sami natisnili na tiskalniku in drugih revolucionarnih novostih vas bomo seveda redno obveščali.

Viri:
ScienceNow
povzetek raziskave

Slo-Tech - V Kiberpipi ta teden organiziramo dodatno predavanje z naslovom Cyc ali kako zakodirati zdravo pamet?, ki ga bo imel Michael Witbrock, podpredsednik razvoja v CyCorp.

Med najbolj razvpitimi sistemi v umetni inteligenci je sistem Cyc. Ideja Cyc-a izhaja iz začetka osemdesetih let, ko je bil cilj skupine znanstvenikov iz univerze v Stanfordu, da bi naredili bazo znanja, ki bi vsebovala večino znanja s katerim operiramo v vsakdanjem življenju.

Na vrhu tega bi bil pa mehanizem za sklepanje, ki bi omogočal uporabo zakodiranega znanja za izpeljavo novih sklepov.

Za slovensko sceno je še posebej zanimivo, da je Cycorp nedavno odprl podružnico v Ljubljani, ki bo...