Slo-Tech - Lani se je prvikrat zgodilo, da je Kitajska prijavila več mednarodnih patentov kot ZDA, ki so si ta naziv lastile vse od začetka, torej dobra štiri desetletja. Svetovna organizacija intelektualno lastnino (WIPO) je v izjavi za javnost nanizala številne zanimive statistike.

V letu 2019 je Kitajska prek sistema PCT (Patent Cooperation Treaty) vložila 58.990 patentnih prijav, medtem ko so jih ZDA 57.840. Število patentnih prijav prek PCT se je v primerjavi z letom pred tem povečalo za 5,2 odstotka, medtem ko se je število prijav za zaščito blagovne znamke (Madrid System) povečalo za 5,7 odstotka. Skupno je bilo lani prijavljenih 265.800 patentov, 64.400 blagovnih znamk in 21.807 modelov. V nekoliko daljši perspektivi to predstavlja 70-odstotno rast števila v patenta v zadnjih 10 letih.

Za Kitajsko in ZDA ležijo Japonska (52.660 patentov), Nemčija (19.353), Južna Koreja (19.085), Francija (7.934) in Velika Britanija (5.786). Največje rasti pa so beležile Turčija (+46 odstotkov),...

Slo-Tech - Patenti ostajajo eno izmed pomembnih meril inovativnosti podjetij in ljudi, čeprav jih veliko sploh nikoli ne ugleda luč sveta v izdelkih. A to ne zmanjšuje intenzivnosti patentiranja, kaže pregled lanskega leta. Ameriški patentni urad (US PTO) je podelil 333.530 patentov, kar je največ v zgodovini. To predstavlja 15-odstotno rast v primerjavi z minulim letom. Prav tako je skokovito naraslo število patentnih prijav, kar pomeni, da se tudi v prihodnjih letih obetajo rekordi.

Zanimivo pa si je pogledati tudi, kdo patente pridobiva. Skupina novodobnih tehnoloških gigantov FAANG (Facebook, Apple, Amazon, Netflix in Google) ni niti blizu vrha. Še najboljši je Apple z 2490 patenti na 7. mestu, sledi Amazon z 2427 patenti, kar ga uvršča na 9. mesto, Google pa je na 15. mestu z 2102 patenti. Facebook in Netflix sta še bistveno niže. Največ patentov je prijavil stari velikan IBM, ki na prvem mestu vztraja že zadnjih 27 let. IBM je lani dobil 9262 patentov, drugouvrščeni pa je Samsung...

Slo-Tech - Evropski patentni urad (EPO) je zavrnil dve patentni prijavi, v katerih je bila kot izumitelj navedena umetna inteligenca. Patenta EP18275163 in EP18275174 ne boste podeljena, ker nimata človeškega izumitelja, so sporočili iz Münchna. EPO je 25. novembra poslušal ustne argumente prijavitelja in nato odločil, da brez človeškega izumitelja patentna zaščitena ne obstaja.

Izumitelj v teh dveh patentih je bila umetna inteligenca DABUS, ki jo prijavitelj označuje kot vrsto povezovalne umetne inteligence. Prva patentna prijava je imela naslov posodica za hrano (food container), druga pa naprave in metode za pridobivanje večje pozornosti (devices and methods for attracting enhanced attention). Patentni prijavi je oktobra in novembra 2018 vložil Stephen Thaler iz ZDA. Thaler je izvršni direktor podjetja Imagination Engines iz Missourija, ki je razvilo DABUS. V podjetju so prepričani, da bi se morala zakonodaja prilagoditi tehnološkemu razvoju, ki nam je prinesel umetno inteligenco. V EPO...

Slo-Tech - Evropski patentni urad (EPO) je objavil zaključno poročilo za leto 2011, v katerem so podelili največ patentov v zgodovini. S tem se nadaljuje pozitivni trend iz predpreteklega leta, ki je bilo takisto rekordno. EPO sicer v povprečju odobri štiri izmed desetih patentnih prijav.

Lani so odobrili 244.000 patentov, kar je slabe štiri odstotke več kot leto pred tem in največ doslej. Glavnino patentov, ki jih je podelil EPO, so prijavila podjetje iz Evrope, in sicer 38 odstotkov. Daleč največji delež (14 odstotkov) odpade na Nemčijo, ki poskrbi za več kot tretjino vseh evropskih patentov. Sledijo ji Francija (pet odstotkov), Švica (3,2 odstotka) in Velika Britanija. Na drugem mestu v kontinentalni razvrstitvi so podjetja iz Azije, ki so letos zasedla tretjinski delež. Iz ZDA so prijavili 24 odstotkov patentov.

Slovenija med 38 evropskimi državami zaseda solidno...

Slo-Tech - Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pravkar objavila svoje dvoletno redno poročilo o razvoju znanosti, tehnologije in industrije. Notri je mogoče najti precej zanimivih dejstev.

Zlasti, kvaliteta patentov v treh največjih industrijskih državah - ZDA, Nemčiji in na Japonskem naj bi v zadnjih 10 letih upadla za 20%. Statistiko dobijo s pregledom državne pripadnosti najbolj citiranega 1% patentov - še v 90h je 70% teh visokokvalitetnih patentov prihajalo iz omenjenih držav članic, nakar je v 5 letih upadlo na 60% in še pada. Med vzroki se išče medsebojno tekmovanje podjetij z nesmiselnimi in pretirano širokimi patenti, ki čez sito pri patentni pisarni pridejo predvsem zaradi preobremenjenosti z vlogami. Poseben problem so še patentni troli,...

Slo-Tech - Evropski patentni urad (EPO) je objavil poročilo o delovanju v letu 2010, v katerem je brati, da je bilo to rekordno leto. Število vlog za podelitev patenta se je povečalo za 11 odstotkov in doseglo rekordno vrednost 235.000 zahtevkov, medtem ko je prej dve leti upadalo.

Od tega je bilo 92.500 vlog iz Evrope (38 držav članic Evropske patentne organizacije, EPOrg, ki skrbi za EPO). Daleč največ patentov prijavijo Nemci, ki so na prvem mestu z 8,5 odstotka. Sledijo jim Francozi, Švicarji, Britanci in Nizozemci. Med tujimi državami vodita ZDA (26 odstotkov) in Japonska (18 odstotkov), povečuje pa se tudi število patentnih prijav iz Južne Koreje in Kitajske, ki imata po petodstotni delež.

Razrez po kategorijah pokaže, da je največ patentov podeljenih za tehnologijo v medicini, sledijo...

Slo-Tech - Na Radiu Slovenija bo v ponedeljek 14. marca tema oddaje Studio ob sedemnajstih ( Prvi program RA SLO; frekvence; RM link) direktiva o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov. Med perečimi vprašanji, ki jih bodo obdelali v oddaji so med drugim naslednja:

Kaj lahko pričkujemo od nadaljevanja postopka sprejemanja direktive in kaj so pokazali dosedanji zapleti? Kaj prinaša sama direktiva? Zakaj jo Slovenija uradno podpira, čprav so mnogi proti? Kako je s programskimi patenti v Evropi? Kje je razlog za tako različno razumevanje direktive?

Mnenja o tem bodo soočili predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Urada za intelektualno lastnino, Sekcije slovenskih proizvajalcev programske opreme Koda.si in odprtokodne skupnosti. Oddajo pripravlja Matjaž Ropret.

Groklaw - Na Groklawu poročajo, da je JURI (Commission des affaires juridiques - Komisija za pravne zadeve) izglasoval predlog uveljavitve 55.člena Poslovnika Evropskega parlamenta za spremembo vsebine direktive o "računalniško-izvedenih izumih". Direktivo je zdaj potrebno napisati povsem na novo.

Stališče JURI o direktivi je znano sicer že več kot leto in pol(!), saj so 17.junija 2003 soglasno (dva vzdržana) potrdili poročilo o direktivi COM(2002) 92, kjer so jasno opisani problemi, ki bi jih taka direktiva povzročila.

Direktiva s tem sicer še ne bo izginila, vendar bo pri pisanju novega besedila verjetno precej bolj upoštevano tudi stališče razvijalcev odprtokodnega programja, izobraževalnih ustanov in majhnih softverskih podjetij. Ker se je sedaj direktivo postavilo povsem na začetek, lahko mirno pričakujemo, da softverskih patentov v Evropi vsaj še kako leto ali dve ne bo.

Vsi podpisniki pisma Thank-Poland lahko sedaj odpremo penino.[;)]

Slashdot - Najboljši argument za prehod na Linux je ponašanje s primeri, ko se velika množica uporabnikov odloči za spremembo. Ponavadi gre za podjetja, pred meseci pa je na ta način "zaslovel" tudi München, ki je sklenil vseh 13.000 računalnikov mestne uprave opremiti z Linuxom. Kljub temu, da jim je Microsoft ponujal različne ugodnosti, so se odločili za domači SuSE, ki je bil še precej ugodnejši.

Te dni pa se Bavarci soočajo z velikimi težavami, saj jih je stranka Zelenih opozorila na morebitne konflikte s programskimi patenti. V Evropi je namreč že sedaj podeljenih čez 30.000 patentov, ki so seveda popolnoma v nasprotju z obstoječo zakonodajo, spornih pa naj bi jih bilo vsaj 50. Tako je prehod na Linux začasno zamrznjen, dokler odgovorni ne proučijo morebitnih finančnih vplivov na reformo. Klik!

Slo-Tech - 18. maja je Evropski svet ministrov glasoval proti nameri Evropskega parlamenta, ki je mesece pred tem preprečil pohod programskih patentov v Evropi. Na pobudo tedanjega irskega predsedstva v Evropskem parlamentu, ki ga je ta teden zamenjala nizozemska delegacija, se nam jeseni obeta novo glasovanje o zakonu, ki bo dopuščal patentiranje programske opreme v Evropski uniji in s tem tudi pri nas.

Včeraj pa je, sodeč po poročilu organizacije FFII, nizozemski parlament izglasoval spremembo ministrskega glasu o problematiki programskih patentov. To je odlična informacija za vse, ki se borimo proti programskim patentom v Evropski uniji, še posebej zato, ker doslej še nobena članica ni spremenila svoje odločitve na tak način.

Žal odločitev Evropskega sveta ministrov ob tej spremembi še vedno obdrži dovolj podpore, vendar so Nizozemci kljub temu pokazali pravo pot (novim) članicam, ki so bile prisiljene glasovati po vzoru drugih. Tak primer je bila Poljska, ki se je obnašala zelo podobno...

Slo-Tech - V četrtek 22. aprila se bo znotraj Teleinfosa (14:00, dvorana E3) odvijala konferenca z naslovom Software patents kill inovation!?

Gre za mednarodni dogodek, kjer bodo sodelovali strokovnjaki z različnih področij računalništva. Pronicljiv Monitorjev novinar Uroš Mesojedec bo za uvod razložil kaj pravzaprav so običajni patenti in kako se razlikujejo računalniški patenti. Sledilo bo še nekaj uvodnih razlag - vse od možnih ekonomskih do družbenih posledic v kolikor se Evropa odloči, da bo programje možno patentirati.

Nato nastopi zvezda konference Richard M. Stallman, oče projekta GNU, ustanovitelj Fundacije za prosto programje in predvsem avtor slavne licence GPL (pod katero je izdano tudi Linux jedro). V kolikor niste ujeli njegovega obiska v Ljubljani leta 2000, potem je to vaša edinstvena priložnost.

Sledila bo še okrogla miza o koristnosti oziroma bolj verjetno o škodljivosti programskih patentov za malo državico na sončni strani Alp. Debatirali bodo tako predstavniki ministrstva...