Slo-Tech - Veste, kako se ocenjuje ali bolje rečeno poizkuša oceniti kakovost znanstvenoraziskovalnega dela? Vrhunska znanost občasno zaide v poljudne revije in zelo redko celo v dnevno časopisje, a ogromen delež dela in raziskav je objavljen v znanstvenih revijah, kjer jih berejo le strokovnjaki z danega in sorodnih področij. Obstoji pa še druga pomembna skupina ljudi, ki bi morala biti še posebej seznanjena z rezultati...

Nature - Počasi se premikajo stvari na področju znanstvenih revij, kjer trenutno vladata divji kapitalizem in kaos. Založniki revij, ki praktično vse delo brez plačila naložijo akademikom (pisanje članka, predlaganje recenzentov, recenziranje se opravijo brezplačno), potem za dostop do revij mastno zaračunavajo (zaradi česar tudi preprodaja gesel ni nič neobičajnega). Naročnine na posamezno revijo ali pakete nekega založnika gredo v stotisoče evrov letno na inštitucijo, kar načenja proračune tudi najbogatejših univerz. Tehniška univerza München in Univerza Harvard sta zgolj najodmevnejši imeni, ki...

Singularity Hub - O težavnem in dragem dostopu do znanstvenih člankov smo že precej pisali. Lani sta se na to temo pojavili dve aferi, prva s preprodajo gesel do uglednih znanstvenih revij in potem druga z MIT-jevim študentom Aaronom Schwartzem, ki se je odločil z baze JSTOR prenesti pet milijonov znanstvenih člankom in jih objaviti na p2p omrežjih v dobro ostalih študentov in raziskovalcev. Po pravi mali policijski akciji so ga dobili in zdaj mu grozi 35 let zapora.

Dogodka sta opozorila na širši in sistematični problem zaslužkarstva iz naslova preprodaje (javno financiranega) raziskovalnega dela. Številni ugledni znanstveniki so začeli pozivati k bojkotu velikih založnikov, posebej dansko-britanskega giganta Elsevier. Motilo ji je, da navija cene revij (povprečno 8% rast na leto, glej...

TechCrunch - Google je v sodelovanju z weather.com in vojsko končno ponudil vremenske podatke kar znotraj Google Maps zemljevida.

Podatki so na voljo kot posebni sloj (layer) in se vklopijo v meniju zgoraj desno. Za zdaj lahko vidimo vremensko sliko (oblačnost) ter temperaturo in vreme v večjih krajih na vidnem delu zemljevida. Z zoomiranjem ven je mogoče videti vremensko stanje v regiji, kar je posebej priročno pri načrtovanju potovanja. Klik na ikonico kraja seveda ponudi podrobnejše informacije in obete. Medtem se na pasu levo od zemljevida izpisujejo bližnji kraji.

Poskrbeli so tudi za pretvorbo Celzijev v Fahrenheite in km/h v mph pri hitrosti vetra.

Nekoliko zoprno je, da ni mogoče dobiti...

Slo-Tech - Če bi vas kdo vprašal, kako dobro varujete svoje geslo za prijavo v COBISS in koliko mislite, da je vredno, bi se vam zdelo vprašanje nenavadno? Geslo za prijavo v knjižnični sistem ni vredno malo, še posebej če ste vpisani na katero izmed univerz, ker omogoča oddaljeni dostop do vrste znanstvenih revij, ki jih univerze naročujejo. Naročnine ali posamezni članki so sila dragi (posamezen članek stane do 40 dolarjev), zato univerze za svoje študente in zaposlene kupijo skupinske naročnine na najpomembnejše revije.

V Sloveniji sicer nimamo naročenih vseh, kot je to slučaj na boljših ameriških univerzah (konkretno, na kampusu v Princetonu je brskanje po člankih prav prijetno, saj se odpre prav vse brez nadležnega plačljivega zidu), a imamo zavidljive zbirke. V tujini pa imajo sedaj problem s preprodajo teh gesel, saj podjetni Kitajci na svoji dražbeni platformi Taobao (deluje podobno kot Ebay) že lep čas za prgišče dolarjev ali centov ponujajo veljavna gesla in navodila, kako se...

Slashdot - Odraz kakovosti znanstvenraziskovalnega dela so članki, objavljeni v strokovnih revijah. Za ocenjevanje kakovosti pa ni pomembno le število objavljenih člankov, ampak tudi kakovost revij (faktor vpliva, ki meri povprečje, kolikokrat so članki v reviji citirani) in število citiranj člankov posamezne raziskovalne skupine, fakultete ali univerze. Lutz Bornmann iz Münchna in Loet Leydesdorff iz Amsterdama sta v svojem članku primerjala, katera mesta na svetu producirajo največ in najbolj kakovostne članke.

V ta namen sta iz Web of Science pridobila podatke o 10 odstotkih najbolj citiranih člankov s področja kemije, fizike in psihologije. Zbrane podatke sta obdelala z računalnikom, pri čemer...

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - Raziskovalci s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL) so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom (Laboratorij za elektrokemijo materialov, KI) razvili nov princip za izdelavo litij-ionskih baterij, kjer so aktivna komponenta organske molekule. Odkritje opisuje članek Electroactive Organic Molecules Immobilized onto Solid Nanoparticles as a Cathode Material for Lithium-Ion Batteries, ki je objavljen v zelo ugledni kemijski reviji Angewandte Chemie.

Boštjan Genorio in Miran Gaberšček (oba Katedra za anorgansko kemijsko tehnologijo in materiale) ter Romana Cerc-Korošec (Katedra za anorgansko kemijo) s FKKT UL so s kolegi s KI raziskovali uporabo organskih molekul v litij-ionskih...

Slo-Tech - Po tem, ko je več raziskav pokazalo, da uvedba videonadzora na zmanjšanje kriminalitete vpliva le v manjšem obsegu, je testiranje "teorije razbitih stekel" pokazalo, da na zmanjšanje kriminala veliko bolj vpliva - čiščenje odpadkov.

Teorija razbitih oken, ki sta jo leta 1982 razvila James Wilson in George Kelling pravi, da ima vzdrževanje reda in čistoče za posledico manj vandalizma in asocialnega vedenja, temu pa sledi tudi nižja stopnja kriminala.

Raziskovalci iz ZDA so teorijo leta 2005 pričeli preverjati v mestu Lowell. Skupaj s policijo so identificirali 34 območij, kjer je vladala nadpovprečna stopnja kriminala. Na polovici teh območij so pričeli iz ulic čistiti smeti, popravljati razbite ulične svetilke ter preganjati postopače. Zavarovali so zapuščene stavbe, pričeli pogosteje preganjati manjše prekrške, ter razširili pomoč brezdomcem.

Rezultati poskusa so bili presenetljivi - iz omenjenih območij je število telefonskih klicev na policijo upadlo za 20 odstotkov. Analiza...

Slo-Tech - Revija Improbable Research je v nedeljo, 2. oktobra, podelila nove IG Nobelove nagrade za leto 2008. Te nagrade podeljuje prej omenjena revija v sodelovanju z Univerzo v Harvardu za raziskave, kjer se "najprej nasmejiš in šele kasneje razmišljaš" in nimajo prav nobene veze s pravimi Nobelovimi nagradami (razen podobnega imena).
Letošnji srečni dobitniki so:

PREHRANA - Massimiliano Zampini (Italija) in Charles Spence (Velika Britanija) za njuno uspešno elektronsko...

Delo - Tako Delo kot /. poročata o podelitvi Ig Nobelovih nagrad za bizarne dosežke na področju kemije, fizike in medicine. Petnajsta podelitev je potekala v Sandarjevem gledališču na znani univerzi Harvard. Letos je bila med zmagovalci ekipa, ki je izmerila pritisk ob prdenju pingvina, prav tako pa so nagrado dobili znanstveniki, ki so opazovali možganske valove kobilic, medtem ko so jim predvajali film Star Wars ter pa nekdo, ki je izumil budilko, ki se ti izmuzne, ko jo želiš ugasniti.

Za vse, ki se niste mogli udeležiti dogodka, je na voljo posnetek, več pa lahko izveste na uradni strani.

Slashdot -

The Wikimedia Foundation, ki poleg odprte in brezplačne enciklopedije Wikipedia skrbi za še nekaj podobnih projektov, naprimer večjezični slovar Wiktionary, zbirko brezplačnih knjig Wikibooks, zbirko znanih citatov Wikiquote in Wikisource, je objavila, da je Wikipedia presegla milijon člankov.

Wikipedia, ki je začela delovati januarja 2001, je trenutno največja in najhitreje rastoča enciklopedija na svetu s članki v več kot 100 jezikih. Dnevno je dodanih 2.500 člankov, vsaj desetkrat toliko pa jih je dopolnjenih. S takšnim tempom se bo število člankov podvojilo že spomladi. Slashdot.

Ste vedeli, da je transsibirska železnica dolga 9.288,2 km in prečka osem časovnih pasov?