The Times Of India - Pogrom na družabnih omrežjih in drugih koncih interneta, ki je sledil petkovi odločitvi indijske vlade za blokado dostopa do pornografskih spletnih strani, je hitro omehčal vlado. Indijski minister za telekomunikacije Ravi Shankar Prasad je stopil korak nazaj, ko je na televiziji napovedal ukinitev blokade.

Spomnimo, da je v petek indijska vlada izdala odredbo, ki je od operaterjev zahtevala blokado dostopa do 857 pornografskih strani, ker da kršijo zakonodajo. Vrhovno sodišče je bilo že pred tem razsodilo, da je pavšalna blokada vse pornografije poseg v osebno svobodo, in vlado pozvalo k zakonski...

The New York Times - Indijska vlada je v petek od ponudnikov dostopov do interneta zahtevala blokado dostopa do 857 spletnih strani, ki vsebujejo pornografsko vsebino. Rok za uvedbo blokade je potekel včeraj in ko so danes praktično vsi operaterji dokončno ugodili zahtevi, so indijski splet preplavile kritike ukrepa. Ministrstvo telekomunikacije je namreč s tem ukrepom povozilo razsodbo vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče je namreč letos razsodilo, da je blokada pornografije nesorazmeren poseg v osebno svobodo, ki jo zagotavlja 21. člen indijske ustave. Za blokado pornografije se je boril indijski odvetnik Kamlesh Vaswani, ki se je akcije za izgon pornografije iz Indije lotil po brutalnem posilstvu mlade Indijke v New Delhiju leta 2012, ki je...

Slo-Tech - Kot smo pisali nekje dva tedna nazaj, je britanski premier Cameron najavil uvedbo obvezne blokade pornografije kar na ravni ponudnikov interneta, in to še letos. Dostop do pornografskih strani bo potem mogoč zgolj v primeru, da naročnik za to izrecno zaprosi. Glavni razlog, po besedah premierja, je "zaščita otrok"; tam na internetu naj bi se namreč "dogajale stvari, ki so neposredna grožnja našim otrokom" oz. "razkrajajo (dobesedno: korodirajo) otroštvo".

Odziv javnosti in medijev ni bil tako razumevajoč, razen seveda znotraj okvira britanskega tabloidnega tiska, ki se redno lepi na tovrstne ideje o zaščiti otrok brez pravega razmisleka o vseobsegajočih posledicah. Vse skupaj je bilo že kar malo smešno. Poslanka Claire Perry, ena od glavnih pobudnic nove ureditve...

Heise - Trenutna različica strežniške programske opreme za posredovanje oglasov OpenX 2.10 vsebuje stranska vrata, ki se aktivno uporabljajo za napade na strežniške sisteme. Stranska vrata omogočajo izvajanje poljubne PHP kode. Administratorji OpenX-a so odstranili prizadete pakete s svojih strežnikov in se trenutno še ukvarjajo z rešitvijo. Heiko Weber je pri "rutinski kontroli" enega od oglasnih strežnikov odkril nenavadne vnose v dnevniške zapise in v nadaljevanju odkril stranska vrata v izvorni kodi OpenX. Svoje odkritje je posredoval varnostnemu oddelku spletne strani Heise, ki so obstoj stranskih vrat tudi potrdili.

Obstoj stranskih vrat lahko administratorji preverijo z ukazom:

find . -name \*.js -exec grep -l '<?php' {} \;

V primeru, da nam sistem vrne ime datoteke gre tu za datoteko JavaScript, ki vsebuje s komentarji zapleteno (obfuscated) PHP kodo:

this.each(function(){l=flashembed(this,k,j)}<?php...

TechWeek Europe - Predsednik vlade David Cameron je v današnjem govoru napovedal vpeljavo obveznih pornografskih filtrov za vse ISP-je, še letos:

V najbolj temnih kotičkih Interneta se dogajajo stvari, ki so neposredna grožnja našim otrokom. Potrebno jih bo odločno izkoreniniti.

Sistem, ki je bil doslej strankam na voljo na prostovoljni osnovi (kot "opt-in", oz. "active choice" v njihovi marketinški linguli), bo začenši z oktobrom kar po privzetem vklopljen. Naročniki, ki bodo vseeno željni pornografije, bodo morali operaterja izrecno zaprositi za ponoven vklop (kako prijetno, op.p.), potem pa sami zagotoviti, da "nove pridobitve" ne bo deležen tudi njihov otrok. Operaterji niso najbolj navdušeni, posebej zato, ker jih vlada prosi, da pritaknejo še nekaj cvenka za medijsko promocijo...

BBC - Britanski minister za telekomunikacije je ta teden presenetil z domislico, da bi bilo najbolje blokirati dostop do vse pornografije na spletu, za kar bi poskrbeli ponudniki dostopa do interneta (ISP-ji). Če bi kdo posebej želel dostopati do teh vsebin, bi moral nanje nasloviti zahtevo po vključitvi. Britanski ISP-ji nad idejo niso navdušeni, saj po njihovem mnenju naj ne bi bila učinkovita.

Tiskovni predstavnik iz Department of Business, Innovation and Skills je potrdil načrt in povedal, da se bodo resnično sestali z ISP-ji in razpravljali o vzpostavitvi sheme, ki bi od uporabnika zahtevala dokazilo o starosti, da bi lahko obiskal pornografske strani. Nicholas Lansman iz Združenja ponudnikov dostopa do interneta (ISPA) pa pravi, da bi morali nadzor nad otrokovim dostop do...

Ars Technica - Spodnji dom angleškega parlamenta je aprila letos sprejel zakon o digitalni ekonomiji (Digital Economy Act), ki si prizadeva obrzdati internetno piratstvo in stimulirati digitalno ekonomijo. Zakon predpisuje tudi podobno prakso opominjanja uporabnikov, ki kršijo avtorske pravice, kot so jo prvi uzakonili Francozi z zakonom HADOPI. Tako morajo ponudniki dostopa do interneta (ISP) na zahtevo sodišč blokirati odrejene spletne strani, pošiljati svojim uporabnikom svarilna pisma, jim rezati pasovno širino in tudi onemogočiti dostop do interneta. Vprašanje, ki so si ga ISP-ji postavljali pred tem, je bilo enostavno: kdo vse bo to plačal? Kot kaže, bodo del tudi sami oziroma njihove stranke.

Prevladujoče mnenje javnosti je bilo, da bi morali vse dodatne stroške nositi lastniki avtorskih pravic, saj bo zakon pomagal prav njim in bodo imeli več prihodkov. Ti so se seveda branili, da z deljenjem datotek pridobivajo predvsem ISP-ji, saj imajo zadovoljne uporabnike, ki plačujejo drage in...

CNet - Nevtralnost interneta je plemenit cilj, a ponudniki dostopa do interneta (ISP-ji) se bodo zanj očitno zavzemali le, dokler jim bo prinašal pozitivno javno podobo in s tem dovolj denarja. AT&T je že en tak ISP, ki se ne strinja z obvezno nevtralnostjo za vsako ceno. V torek so namreč dejali, da bi bil kakršenkoli protokol nevtralnosti interneta, ki bi prepovedoval "plačano prioritizacijo" prometa, škodljiv.

V AT&T pojasnjujejo, da telekomunikacijski operaterji potrebujejo možnost postavljanja različnih cen za različne oblike internetne storitve, in dodajajo, da že imajo na stotine uporabnikov, ki plačujejo dodatno za storitve z višjo prioriteto. AT&T se seveda odziva na skupino Free Press, ki je ameriški Zvezni komisiji za komunikacije (FCC) poslala dve pismi, v katerih so označili prioritizacijo kot diskriminatorski koncept, ki bi koristil le nekaj gigantom z obilico vsebine, ki si lahko privoščijo dodatno plačilo.

Spomnimo, da je letošnjega aprila ameriško prizivno sodišče

PC Pro - Na Madžarskem je zakonodajalec ponudnike dostopa do interneta prisilil poleg oglaševane cene pripisati še minimalno garantirano hitrost, s čimer želijo uvesti nekaj reda na področje, saj uporabniki mnogokrat ne dobijo tega, kar plačajo. V Veliki Britaniji pa so se nekateri ponudniki dostopa do interneta podobnih težav lotili z drugega konca - Demon je začel ponujati igralniški paket, ki prioritizira uporabnikov promet za skromno doplačilo.

Na prvi pogled se zdi, da gre za problem nevtralnosti interneta, o čemer se v zadnjem času krešejo mnenja na obeh straneh Atlantika, a situacija ni povsem enaka. Pri nevtralnosti interneta gre za zagotavljanje enakopravnosti podatkovnih paketkov ne glede na izvor, Demon pa nudi prioritizacijo glede na cilj. Ali kot pravijo sami, za dodatne tri funte mesečno uporabnikom, ki intenzivno igrajo igre prek spleta, preklopijo na režim povezav do interneta za podjetja, ki je načeloma zanesljivejši.

Poleg višje prioritete, ki pa po besedah predstavnikov...

Ars Technica - Zagotavljanje hitrosti dostopa do interneta je hecna stvar. Naši ponudniki dostopa do interneta (ISP-ji) se trudijo po najboljših močeh zagotavljati oglaševano in dogovorjeno hitrost dostopa do interneta, a jim vedno ne uspe. Iz takšnih ali drugačni razlogov hitrost ni vedno maksimalna in če so težave stalne, pač ponudijo cenejši paket ali, če tega ni, znižanje cene. K sreči se ne držijo slepo Splošnega akta o prenosni hitrosti, primerni za funkcionalen dostop do interneta, v katerem je Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije primerno prenosno hitrost zakoličila pri 28.800 bitih na sekundo. V tujini je stanje še slabše, saj je ameriška Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) ta teden ugotovila, da je povprečna hitrost dostopa do interneta nekako polovica...