Slo-Tech - Teden razglasitev Nobelovih nagrad tradicionalno odpira nagrada za medicino ali fiziologijo, ki jo bodo letos podelili ameriškemu profesorju medicine Williamu Kaelinu, britanskemu nefrologu Petru Ratcliffu in ameriškemu Greggu Semenzi. Nagrado bodo prejeli za odkritja, kako celice zaznavajo dostopnost kisika in se prilagajajo nanjo. Letošnje prejemnike nagrade so kot vsako leto objavili na tiskovni konferenci na Karolinska institutetu. Višina nagrade znaša 830.000 evrov.

Ko je Zemlja nastala, na njej ni bilo življenja niti kisika v atmosferi. Pred približno štirimi milijardami let je vzniknilo prvo življenje, ki pa je bilo še precej drugačno od današnjega. Pred dobrima dvema milijardami let pa se je zgodil prelomen dogodek, ki je spremenil potek zgodovine. Kisik, ki so ga s fotosintezo proizvajali pri organizmi, se ni mogel več absorbirati v morja ali kemično vezati v okside, temveč se je začel nabirati v atmosferi. Sprememba atmosfere iz reduktivne v oksidativno je pomembno...

Slo-Tech - Glista Caenorhabditis elegans je dolga le kakšen milimeter in morda za biologe ni nič posebnega, a za razvoj umetne inteligence je zelo pomembna. V podrobnosti namreč poznamo njen živčni sistem, ki ga sestavljata 302 nevrona. Povezani so z okrog 8000 sinapsami in krmilijo slabih sto mišičnih celic (celoten organizem ima manj kot tisoč celic), kar je dovolj, da se C. elegans odziva na dražljaje, jé bakterije in giblje po prostoru. Delovanja nevronov, ki omogočajo premikanje v tej glisti, namreč znamo zapisati kot vezje. Že nekaj časa poteka tudi mednarodni projekt OpenWorm, v sklopu katerega želijo do popolnosti modelirati življenje takšne gliste. To tja je še daleč, so pa sedaj raziskovalci z Dunaja dosegli pomemben preboj pri simulaciji njenega...

Ars Technica - Ozonska plast je področje v stratosferi, kjer je znatna koncentracija ozona. Tam zaradi UV-žarkov molekule kisika razpadajo v dva atoma kisika, ki potem reagirata vsak s svojo molekulo kisika v ozon. Nastala molekula absorbira UV-žarke, pri čemer zoper razpada v molekulo in atom kisika. To je pomemben mehanizem absorpcije škodljive ultravijolične svetlobe, ki varuje življenje na Zemlji.

Vsako leto se pozimi nad Antarktiko ustvari območje znižane koncentracije ozona v stratosferi (ozonska luknja), ki je posledica več dejavnikov. V glavnem gre za zbiranje škodljivih klorovih radikalov, ki so razgradni produkti klorofluoroogljikovodikov (freonov). Klorovi radikali...

Slo-Tech - Znanost se v zadnjem času intenzivno trudi s preučevanjem procesov staranja, pogosto z namenom staranje upočasniti oz. omiliti starostne težave, po možnosti pa tudi odkriti kakšno "zdravilo" proti staranju (čeprav staranje ni bolezen).

Skupina raziskovalcev iz University of California je v manjši raziskavi (na 13 pacientih) tako odkrila, da naj bi uživanje zelo nizkih doz lenalidomida pomagalo obnavljati imunski sistem starostnikov. Uživanje lenalidomida naj bi namreč pomagalo zviševati nivo citokinov (proteinov imunskega sistema, ki pomagajo napadati viruse in bakterije). Predhodne raziskave so že pokazale, da količina citokinov v telesu s starostjo upada, zdravi starostniki pa imajo v telesu enake količine citokinov kot mladi ljudje.

Lenalidomid je sicer derivat talidomida, zdravila, ki so ga v preteklosti uporabljali kot pomirjevalo, zaradi teratogenosti pa je povzročal hude poškodbe novorojenčkov in je bila zato njegova uporaba opuščena. Lenalidomid je v Sloveniji registriran...

Slo-Tech - Trenutno sprejeta teorija predpostavlja, da je staranje v veliki meri posledica škodljivega delovanja prostih radikalov (to so kemijske vrste, ki imajo en nesparjen elektron na valenčni lupini), ki v telesu povzročajo oksidativni stres. Nastajajo predvsem v mitohondrijih iz kisika kot stranski produkt nepopolnega dihanja, če se iz takšnega ali drugačnega vzroka kisik ne uspe povsem reducirati do vode, ampak obvisi kot peroksidni, superoksidni ion, radikal ali kaj podobnega. Na tej teoriji sloni večina reklam, ki propagirajo antioksidante, ki da pomlajujejo organizem in pomagajo odpravljati zaradi prostih radikalov nastalo škodo.

Znanstveniki z Univerze McGill v članku A Mitochondrial Superoxide Signal...

Slo-Tech - Kot poročajo na ruski televiziji RT, naj bi profesor Vladimir Skulačev z Moskovske državne univerze odkril antioksidant, za katerega upajo, da bi lahko zaustavil staranje celic. Nekateri internetni mediji govorijo celo o tem, da naj bi uživanje te snovi omogočalo drastično podaljšanje človeškega življenja, kar je veliko pretiravanje. Kljub temu je odkritje obetavno.

Vsekakor gre za uglednega znanstvenika mednarodnega slovesa, čigar trditve podpira tudi Nobelov nagrajenec Günter Blobel, a kot kaže so ideje o drastičnem podaljšanju življenja neutemeljene. Kot navajajo na blogu Inhuman Experiment, naj bi Skulačev sintetiziral antioksidant, ki deluje v celičnih mitohondrijih na superoksidne anione in radikale, ki nastanejo, ko se na...

TechCrunch - Ena najstarejših kemijskih reakcij, ki jo izkorišča človeštvo, je alkoholno vretje. V uporabi je več tisoč let, čeprav njeno kemijsko ozadje in morfologijo organizmov, ki jih zanjo izkoriščamo, poznamo manj kot sto let. Alkoholno vretje je antična stranpot metabolizma, ki je bila pomembna v prvih milijardah let po nastanku Zemlje, ko je bila atmosfera reducirajoča. Nastanek kisika in razvoj oksidativne atmosfere, za kar so poskrbeli fotosintetski organizmi, sta omogočila razvoj aerobnega metabolizma, a nekaj organizmov je ostalo pri preizkušenem načinu pridobivanja energije. Tak primer so...

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...

CNN - No, ker je danes eden izmed tistih dni, ko je pomanjkanje kratkih novic na višku, X-bit labsovih esejev pa se mi ne da brati, bom objavil še eno zanimivo novico za vse dvomljivce, ki ne verjamejo, da nekje ve vesolju obstaja neka vrsta organizmov, ki je podobno ali celo bolje razvita od ljudi. Znanstveniki so namreč odkrili bakterijo, ki zmore živeti brez kisika in sončnih žarkov. To pa je gotovo eno izmed najpomembnejših odkritij, ki bo še podkrepilo teorijo o tem, da v vesolju vseeno nismo sami. Več o tem si preberite tukaj.