Slo-Tech - Sredi letošnjega februarja je Google v oblačni shrambi Drive uvedel omejitev števila datotek, ki ni povezana z velikostjo ali zakupljeno količino prostora. Ne glede na kapaciteto, ki jo zasedajo, uporabniki ne morejo imeti več kot pet milijonov datotek. Uporabniki so težavi začeli množičneje poročati ta teden, analiza prijavljenih hroščev v Google Drive API pa je pokazala, da gre za februarsko spremembo.

Google uradno nikjer ne omenja te omejitve. Ko uporabniki kupijo prostora na Gogole Driveu, o tem nikjer nič ne piše. Google Workspace ima na primer omejitev 5 TB, Google One pa tudi do 30 TB (za 150 dolarjev mesečno). Za oboje velja omejitev pet milijonov datotek, je možno razbrati iz pričevanj. Googlov tiskovni predstavnik je potrdil, da omejitev pet milijonov datotek obstaja in da ne gre za hrošča, temveč namensko odločitev z namenom preprečiti zlorabo sistema, ki bi lahko vplivala na njegovo stabilnosti.

Podobno omejitev ima Google Drive tudi pri deljenju datotek. Z ostalimi...

Ars Technica - Univerza v Oxfordu in Sveti sedež sta napovedala načrt, po katerem bodo v prihodnjih štirih letih digitalizirali poldrugi milijoni strani različnih starih tekstov in knjig, ki so bili ustvarjeni pred 16. stoletjem. Po digitalizaciji, ki bo stala okrog dva milijona funtov in jo financira Fundacija Polonsky, bodo digitalizirana dela brezplačno dosegljiva na internetu.

Približno dve tretjini del bo...

Slo-Tech - Založba National Academies Press, ki objavlja poročila in knjige za ameriške Nacionalno akademijo znanosti, Nacionalno akademijo inženirstva, Medicinski inštitut in Nacionalni raziskovalni svet (Nacionalne akademije), je objavila, da bodo vsi njihovi izdelki v e-obliki brezplačno dostopni. Tako je brezplačno dostopnih več kot 4000 do sedaj e-knjig, enako pa bo veljalo tudi za prihodnje. Ob tem povejmo, da objavljene knjige niso ravno učbeniki za srednjo šolo ali osnovne kurze na univerzi, ampak gre za bolj specializirane teme.

Že doslej so sicer širokogrudno delili velik del ustvarjenega, saj so bile vse e-vsebine v PDF-obliki brezplačno dostopne v deželah v razvoju, 65 odstotkov pa jih je bilo brezplačno dostopno v vseh državah.

Trenutno je z njihovih strežnikov letno prenesenih okoli 700.000 PDF-jev, v do leta 2013 pa želijo to številko početveriti. Barbara Kline Pope, izvršna direktorica National...

Slo-Tech - Raziskovalci z različnih fakultet na Harvardu so izvedli izjemno zanimivo analizo pisane besede od izuma tiska do danes, s katero so proučevali kulture fenomene v času in jih poizkušali kvantizirati. Pri tem jim je zelo pomagal obsežen Googlov korpus skeniranih knjig - uporabili so približno tretjino in na njej izvedli statistično analizo.

Uporabili so dobrih pet milijonov knjig. Za predstavo povejmo, da so to štirje odstotki vseh v zgodovini napisanih knjig. Vsebujejo več kot petsto milijard besed, od tega...

Microsoft - Microsoft je objavil poslovne rezultate za preteklo četrtletje, ki so za podjetje iz Redmonda vzpodbudni. Zabeležili so prihodke v višini 16 milijard dolarjev, kar je za 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Povišal se je tudi njihov dobiček, ki je znašal 4,5 milijarde dolarjev, kar je 48 odstotkov več kot lani in rahlo nad pričakovanji analitikov.

Eden najbolj zaslužnih za pozitiven rezultat je Windows 7, ki je izšel lani. Do danes so prodali že več kot 175 milijonov licenc zanj. Samo iz programa Windows so pridelali 4,5 milijarde dolarjev prihodkov in 3 milijarde (dve tretjini celotnega) dobička. Uspešna je bila še poslovna enota, kamor sodi Office, ki je ob pobranih 5,3 milijarde dolarjev zbrala 3,3 milijarde dolarjev dobička. To nujno pomeni, da so na nekaterih področjih...

Slashdot - Ameriška kongresna knjižnica je napovedala, da bo v svoje arhive spravila vse javne tweete, ki so bili napisani od Twitterjeve ustanovitve marca 2006. Vsak dan uporabniki napišejo več kot 50 milijonov tweetov, tako da bodo arhivirali več milijard kratkih sporočil. Ker Twitter ni neko obskurno orodje okultnih ločin, marveč ga uporablja nepregledna množica ljudi, od slehernika do predsednikov, je seveda logično, da bodo kratka, 140-znakovna sporočila dobila svoje mesto v zgodovini pisane besede. Na tak način bo nastala ogromna baza podatkov, ki bo omogočila izvedbo zanimivih raziskav in znanstvenih projektov, ki bodo nam in kasneje našim zanamcem osvetlili duh tega časa, evolucijo postmoderne angleščine (in tudi drugih jezikov) v...

Ars Technica - V preteklem desetletju smo porabili novih 1,3 milijarde IPv4-naslovov, tako da je prostih le še 722 milijonov. Celotni bazen uporabnih naslovov obsega 3.706.650.624 naslovov, kar je nekoliko manj kot 2³², saj so nekateri rezervirani za posebne potrebe (npr. notranja omrežja, multicast ...).

Ob začetku leta 2000 smo uporabljali 1,6 milijarde naslovov, danes pa je potrošenih že več kot osemdeset odstotkov vseh možnih. Največ naslovov je dodeljenih ZDA (1,5 milijarde, 2-odstotno povečanje v zadnjih desetih letih), sledijo pa Kitajska (232 milijonov, 28 odstotkov več), Japonska (177 milijonov, 17 odstotkov več), Nemčija (86 milijonov, 6 odstotkov več) in Južna Koreja (78 milijonov, 16...

CNet - Svetovni fenomen, ki je v zadnjem času tako eksplodiral v priljubljenosti, da se je prebil celo v grafično podobo razglednic na slovenski EMI, je star pet let. Facebook, brezplačna stran za povezovanje in ohranjanje stika s prijatelji, "prijatelji" in ostalimi znanci, je bil ustanovljen 4. februarja 2004.

Vse skupaj se je začelo na ameriški vzhodni obali. Mark Zuckerberg in njegovi prijatelji so tistega leta na Harvardu ustvarili TheFacebook, ki je dopolnjeval puste letne zbornike brez slik. Sprva je bilo članstvo zelo omejeno, saj je Zuckerberg zraven pustil le druge študente na Harvardu, ker je presentljivo zelo povečalo zaželenost projekta in hkrati omogočilo nadzorovano rast. Sčasoma so ga razširili še na druge univerze v Bršljanovi ligi, začenši s Stanfordom, Yalom in Columbio. Od takrat je Facebook počasi, a zanesljivo rastel, omogočili so registracijo s poljubnim elektronskim naslovom, ne le univerzitetnim, dodali so nove storitve, denimo slikovne albume, na katerih je...

Heise - Pri Jupiter Research so naredili študijo navad uporabnikov video digitalnih snemalnih naprav. Nič kaj presenetljivo so prišli do zaključka, da 53% vseh uporablja svoje snemalnike zato, da se izognejo gledanju reklam. Če bodo vsi uporabniki tovrstnih naprav začeli postopati enako, bo to pomenilo 8 milijard zelencev škode. Dodatno jih skrbi, da tovrstne naprave ne povečujejo števila ur na dan pred televizijskimi zasloni.

Podobno študijo je lansko leto naredila MPAA - Motion Picture Association of America, ki se je sprva niso upali objaviti. Izguba filmske industrije zaradi piratizranja naj bi v lanskem letu znašala 6 milijard zelenih. Tokratna analiza je bila spremenjena zaradi utemeljenih kritik prejšnjih. Do sedaj se je namreč za vsako zaplenjeno nelegalno kopijo predvidevalo, da jih obstaja še sedem. Prav tako so se posvetili argumentu, da uporabniki, ki gledajo nekaj zastonj, tega v realnem svetu ne bi kupili.

Nemci so po drugi strani analizirali glasbeni del "tržišča"....