Google - Google je napovedal, da bodo uporabniki paketa Google Apps v šolstvu in izobraževanju dobili neomejeno količino prostora povsem brezplačno. Google Apps for Education bo deloval zelo podobno kot Google Drive for Work, le da bo popolnoma zastonj.

Podjetja niso neumna in so si že zdavnaj izračunala, da je najboljša investicija ponujati svoja orodja študentom (in profesorjem) brezplačno ali po zelo znižani ceni, saj se tako ljudje navadijo nanje in jih potem pričakujejo tudi kasneje, ko so zaposleni. Podobno miselnost goji tudi Google.

Šole in univerze, ki uporabljajo Google Apps for Education, bodo torej deležne neomejene velikosti predala za datoteke. Bo pa velikost posamezne datoteke omejena na 5 TB, kar ne bi smelo povzročati večjih težav. Doslej je bilo brezplačnih 30 GB na uporabnika, dokupiti pa je bilo mogoče dodatnih 70 GB za pet...

Wired News - Google in Microsoft ponujata vsak svojo paleto programskih rešitev za elektronsko pošto, koledar, adresar in druge dele elektronskih pisarn. Google Apps je bil na voljo prej, a je Microsoft s svojim Officeom 365 postal več kot dostojna konkurenca. Oba si prizadevata, da bi se za njun izdelek odločimo čim več podjetij in organizacij; še zlasti pomemben je visokošolski segment. Na Univerzi Berkeley so se znašli pred dilemo, kateri izdelek izbrati, saj so se odločili za migracijo z obstoječega sistema CalMail in CalAgenda, ki ni bil dovolj zanesljiv.

Odločili so se za Googlovo rešitev, a za nas je v izobraževalnem duhu od končne izbire pomembnejša pot. Na Berkeleyju so temeljito preverili lastnosti obeh ponujenih paketov...

ComputerWorld - Običajno so vloge obrnjene, a to pot Google toži ameriško vlado in ne narobe. Tožba je uperjena zoper Ministrstvo za notranje zadeve, ki da je v javnem razpisu neupravičeno prezrlo Google in njegov izdelek Google Apps, ker naj bi bil razpis prilagojen vnaprej določenemu zmagovalcu. Srž problema je v zahtevi, da mora biti izbrana storitev del platforme Microsoft Business Productivity Online Suite, zaradi česar je Google odpadel že v prvi fazi.

Petletna pogodba je težka 59,3 milijona dolarjev, s svojimi zahtevami pa po besedah tožnikov Googla in Onixa "neupravičeno omejuje konkurenco". Google se je s predstavniki ministrstva sešel že lani, kjer so jim obljubili, da bodo tudi alternative pregledali. Aprila letos pa je ministrstvo Googlu sporočilo, da njihovi izdelki niso ustrezali varnostnim zahtevam, ne da bi jim ponudili podrobnejšo razlago odločitve. Problematično je, da Microsoft BPOS še nima certifikata o skladnosti z zakonom FISMA, medtem ko ga Google ima. Vlada je kljub temu...

ComputerWorld - Ameriška zvezna vlada toži Oracle, ker naj bi jim podjetje neupravičeno predrago zaračunavalo za več milijonov dolarjev svojih izdelkov. Tožbo so vložili že aprila, v njej pa so se pridružili nekdanjemu Oraclovemu zaposlenemu Paulu Frascelli, ki podjetje toži od maja 2007 po tako imenovanem False Claims Actu, ki omogoča zaščito žvižgačev.

Ameriška GSA (General Services Administration) namreč z dobavitelji mnogokrat sklene tako imenovane MAS-pogodbe (multiple award schedule), ki poenostavljajo večkratno naročanje. V tem primeru dobavitelj sestavi katalog izdelkov ali storitev s pripadajočimi cenami, vladne službe pa nato izbirajo iz njega izdelke, ki jih potrebujejo, in naročajo brez javnih naročil. Pričakuje se, da so v teh katalogih izdelki ponujeni z občutnim popustom ali vsaj tako poceni, kot jih dobi njihov najboljši kupec.

Ameriška vlada je zbrala dokumentacijo, ki kaže, da je Oracle to obšel in drugim kupcem nudil ugodnejše pogoje kot ameriški vladi. Na tak način naj bi...

Microsoft - Microsoft je pred nekaj dnevi sporočil da je uvrstil državne certifikate, izdane pod okriljem ministrstva za javno upravo preko agencij SIGEN-CA in SIGOV-CA, skupaj z agencijami AC NLB in Halcom na seznam zaupanja vrednih ponudnikov, ki izpolnjujejo najvišje varnostne zahteve. Za domačega uporabnika to pomeni, da nas bo po namestitvi popravka brskalnik nehal spraševati ali res zaupamo certifikatom zgoraj naštetih agencij.

Slashdot - Zaradi precejšnjega števila pobeglih podatkov s trdih diskov različnih vladnih organizacij, so se v ZDA odločili da bodo diski vseh njihovih vladnih računalnikov od zdaj naprej uporabljali polno enkripcijo diskov. V dokumentih na straneh ameriške vlade so tudi omenjene zahteve in spisek podjetij, katerih izdelki se potegujejo za mesto na diskih vladnih računalnikov.

Namestitev zmagovalnega izdelka bi naj bila največja implementacija katerekoli programske opreme do zdaj, saj naj bi zadevo namestili na več milijonov računalnikov.

Izvorna novica.

Slo-Tech - Ameriško pravosodno ministrstvo je v sredo zaprosilo kalifornijsko sodišče, da Google prisili, naj odgovori na sodni poziv izdan avgusta 2005 in jim izroči en milijon naključno izbranih iskalnih pojmov iz obdobja kateregakoli tedna, ki ga Google sam izbere ter vzorec enega milijona spletnih mest, ki jih ima Google v svoji bazi.

Vendar pa ameriška vlada teh podatkov ne potrebuje zaradi boja proti terorizmu (kot bi morda kdo pričakoval), pač pa zato, da bi pripravili analizo, ki naj bi pomagala pri obrambi ustavnosti zakona Child Online Protection Act, katerega izvajanje je bilo zadržano leta 2004. Mimogrede, zakon je bil zadržan zato, ker je bil po mnenju ACLU zastavljen preširoko in bi lahko odraslim onemogočil dostop do zakonitih pornografskih strani. Ameriška vlada je namreč želela dokazati, da bi bil COPA zakon veliko bolj učinkovit kot programski filtri.

Za razliko od Googla, ki zahtevanih podatkov ne želi dati in se namerava boriti do konca, pa so po besedah predstavnika...

The Register - Pred nekaj časa smo poročali, da Grki ne znajo najbolje interpretirati pravnih vidikov, in iz zakona, ki prepoveduje elektronske igre na srečo, naredijo zakon, ki prepoveduje vse igre. Da pa niso tvorci demokracije edini, ki imajo v igri čudne zakone, potrjujejo Španci.

Tako sem danes na Registru zasledil novico, da so španski ponudniki dostopa do spleta v znak protesta proti novemu zakonu, ki je ravno bil sprejet pred tremi dnevi, zaprli svoje strani. Zakon, ki ga je predlagalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, omogoča vladi, da ponudnikov zahteva, da ti preverjajo strani, ki jih vodijo, in vse vsebinske nepravilnosti prijavijo oblastem. Gre torej za nek sistem samocenzure, zakon pa določa za kršitve tudi kazni do 600.000 evrov. Še klik do izvirne novice.

Očitno vroč mediteranski zrak vpliva na politike. Je naslednja na vrsti Italija?