Slo-Tech - Evropska komisija je leta 2014 naročila 360.000 dolarjev vredno študijo o vplivu piratstva na prodajo vsebin, ki jo je izvedlo nizozemske podjetje Ecorys. Leto pozneje je bila študija dokončana, a Komisija iz ne docela pojasnjenih razlogov študije do sedaj ni razkrila javnosti. Nemška evropska poslanka Julia Reda iz vrst Piratske stranke se je prikopala do študije in poskrbela, da je končno ugledala luč sveta. Odkrila je javni razpis iz leta 2013 za njeno izvedbo, nato pa je julija letos zahtevala dostop do dokumentov javnega značaja, kamor sodi tudi omenjena študija. Več kot 300 strani dolga ekspertiza je pokazala, da je piratstvo izjemno razširjeno, a nima večjega vpliva na nakupe digitalnih vsebin.

Odkrila je, da je 51 odstotkov odraslih in 72 odstotkov...

Evropski parlament - Evropski parlament je danes s 384 glasovi za in 174 glasovi proti potrdil osnutek resolucije o enotnem digitalnem trgu, o kateri smo v zadnjih dneh v mediji prebrali, da zahteva razdelitev Googla na dve podjetji. Parlament ni nikjer v resoluciji omenjal Googla, je pa iz besedila jasno, da se nanaša tudi nanj. Resolucija je nezavezujoča, ker jo mora potrditi Evropska komisijo, kar ni nujno, da se bo zgodilo.

Resolucija si prizadeva za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, kjer mora pomembno vlogo odigrati tudi enotni digitalni trg. Ocenjujejo, da ima ta še za dodatnih 260 milijard evrov letno potenciala, ki ga lahko odklenemo z bojem proti fragmentaciji trga, pomanjkljivi združljivosti in...

Evropski parlament - V Uniji se trenutno stvari kar dogajajo. Danska je te dni predala predsedstvo Cipru, Evropski parlament pa se sestaja v Strassburgu na svoji redni plenarni seji. Na mizi so nov, enotni postopek pridobitve vseunijskega patenta (glasovanje o katerem je že preloženo, več o tej taktiki v novici), seveda sporazum ACTA, resolucija o vključitvi sistema eCall za samodejno obveščanje o nesrečah v vse nove avtomobile do leta 2015, in, zanimivo, skupna seja s Komisijo in Svetom glede povrnitve mejnih kontrol med določenimi državami članicami Šengenske unije.

Najbolj zanimivo bo bržkone sredino glasovanje o ACTI kot celoti. Seja se začne v sredo ob pol enih popoldne, sporazum pa je 10. točka na...

Europa.eu - Evropski parlament je s 409 glasovi za, 226 proti in 36 vzdržanimi sprejel novi sporazum o posredovanju podatkov o letalskih potnikih (passenger name record, PNR) na čezoceanskih letih v ZDA. Prvi tovrstni dogovor med EU in ZDA je bil sprejet maja 2004, a ga je dve leti pozneje Evropsko sodišče razveljavilo. Naslednji dogovor je bil sprejet leta 2007, a je Parlament leta 2010 umaknil svoje soglasje in pozval Evropsko komisijo, da pripravi boljšega. Novi sporazum so dokončali decembra lani in ga poslali v odločanje Parlamentu, ki ga je včeraj sprejel. S tem je začel veljati novi, širši režim posredovanja podatkov.

V PNR se hranijo številni podatki, med njimi ime, naslov, telefonska številka, številka kreditne kartice,...

Slo-Tech - Želje ameriške založniške industrije, kot jih formulirata RIAA in MPAA in z diplomatskimi ukrepi koordinira pisarna ameriškega trgovinskega predstavnika, ostajajo visoke. Vzporedno s pogovori o čezatlantskem protipiratskem sporazumu ACTA že več let v podobni tajnosti potekanjo pogajanja s pacifiškimi državami, o širšem zunanjetrgovinskem sporazumu. Del teh pogajanj, imenovanih Trans-Pacific Partnership (TPP) je tudi poglavje o intelektualni lastnini. Ameriško pogojalsko izhodišče, označeno kot strogo tajni dokument, je nedavno pricurljal v javnost. Splošni konzenz med komentatorji je, da si ZDA prizadevajo dobiti vse, kar so hoteli že z ACTO, pa jim ni uspelo.

Kopija ameriškege predloga je na voljo tukaj, povzetek pa so že pripravili v daljši obliki pri KEI online in v krajši pri Ars Techica. Sporazum je izredno širok, saj pokriva vsa področja intelektualne lastnine (avtorsko pravico, patente, blagovne znamke, geografske označbe, generična zdravila). Pravne formulacije so izredno...

Heise - Enajst pogajalskih strani je v Sydneyju ta konec tedna potrdilo dokončno, pravno neoporečno verzijo sporazuma ACTA (datoteka PDF), ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. V Evropi morajo sporazum potrditi vse države posebej v svojih parlamentih in nato še Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament.

Evropa je uspela v sporazum vriniti določilo, da se bodo kršitve avtorskih pravic v drugi državi na zahtevo prve preganjale le, če je storjeno dejanje tudi tam kaznivo. Ni pa natančno pojasnjeno, kaj je "kršitev avtorskih pravic komercialne narave". V dokumentu je zgolj medla dikcija, da "gre za ravnanja, ki se opravljajo kot komercialne aktivnosti za neposredno ali posredno korist". Prav tako v dokumentu ni zagotovila, da se na mejah ne bodo izvajale preiskave iPodov in podobnih naprav, ki bi utegnile imeti vsebine, ki jih ACTA sankcionira.

ITworld.com - O sporazumu ACTA smo že obširno poročali, tudi o enajstih krogih usklajevanj med državami, ki jih je moral prestati za dosego konsenza. Včeraj je sporazum, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo, preskočil pomembno oviro, saj je predlog skupne resolucije potrdil Evropski parlament. Za je glasovalo 331 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 294. Vzdržalo se jih je 11.

To pomeni, da lahko Evropska komisija sporazum sprejme na srečanju vseh podpisnic v Sydneyju, ki bo od 30. novembra do 3. decembra letos. Pred potrditvijo pa je Evropski parlament od Komisije vseeno zahteval nekaj zagotovil, da ACTA ne bo vplival na obstoječe svoboščine v Evropski uniji. Sprejeta oblika je skladna z evropsko zakonodajo, tako da spremembe ne bodo potrebne. Da ACTA stopi v veljavo, jo morata seveda po podpisu Evropske komisije potrditi Evropski parlament in vsaka država...

Slo-Tech - Evropska komisija je odobrila francoski program subvencioniranja nakupovanja glasbe prek spleta v okviru sheme Carte Musique (slov. zemljevid glasbe). Prebivalci Francije, stari med 12 in 25 leti, bodo lahko kupili vrednostno kartico s prednaloženim dobroimetjem v višini 50 evrov za 25 evrov, ki ga bodo nato porabili za nakupe glasbe v spletnih trgovinah. Vsak prebivalec, ki ustreza pogojem v razpisu, bo lahko pridobil eno subvencionirano kartico na leto, tako da Francija načrtuje prodajo okroglega milijona kartic. Dodatna omejitev velja za udeležene založnike, ki iz te sheme ne bodo smeli zaslužiti več kot pet milijonov evrov, kar bi lahko od sodelovanja odvrnilo največje, denimo iTunes, FNAC ali Amazon.

Francoska vlada se je bala, da bo Evropska komisija pobudo zavrnila kot državni intervencionizem, a so bili njihovi strahovi neupravičeni. Še več, Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia je pozdravil idejo, saj EU podpira iniciative držav članic, s katerimi želijo...

Slo-Tech - Evropski parlament je včeraj z 328 glasovi za, 245 glasovi proti in 81 vzdržanimi glasovi potrdil poročilo, ki ga je pripravil francoska konservativka Marielle Gallo iz Evropske ljudske stranke. Kljub potrditvi poročilo ni pravno obvezujoče, marveč predstavlja zgolj stališče Evropskega parlamenta in je kot tako priporočilo za Evropsko komisijo.

Gallojeva v svojem poročilu podpira uvajanje strogih ukrepov zoper kršitelje avtorskih pravic na spletu in sprejetje mednarodnega dogovora ACTA. Čeprav poročilo ni tako strogo kakor francoski zakon HADOPI, poziva k večji zaščiti intelektualnih pravic. V njem kritizirajo tudi Evropsko komisijo, češ da nima dovolj močnega pravnega ogrodja za zaščito intelektualnih pravic. V njem je zapisano tudi, da bi morala Evropa poleg civilnih tožb za kršitev avtorskih pravic uvesti tudi kazenske sankcije. Gallojeva zaključuje, da se Parlament ne strinja s Komisijo, da je trenutno stanje na področju zaščite pravic ustrezno in da imajo avtorji na voljo...

TorrentFreak - Švedsko skupino Piratbyrån (švedsko Urad za piratstvo) so ustanovili leta 2003 kot protiutež Antipiratbyrånu (švedska verzija BSA). Organizacija oziroma think tank je promovirala deljenje informacij in podatkov ter si prizadevala za dialog o vplivu avtorskih pravic na družbo. Najbolj znani so postali po strani The Pirate Bay, ki so jo postavili nekaj mesecev po ustanovitvi skupine. Stran je rasla in kmalu pritegnila milijon uporabnikov. Zaradi popularnosti strani se je ekipa The Pirata Baya ločila od Piratbyråna in za stran skrbela pozneje sama.

Svoj namen je skupina Piratbyrån dosegla, saj so avtorskih pravicah in problemih njihove ekstremizacije stekle živahne debate, Piratska stranka iz Švedske pa se je prebila v evropski parlament. V zadnjih letih so bili zato znotraj skupine vedno glasnejši glasovi po zaprtju, dokončno pa je tehtnico prevesila smrt enega izmed ustanoviteljev Ibija Kopimija Botanija pretekli...

Slo-Tech -

Na hodnikih bruseljskih palač je v tem tedni prišlo do dveh dogodkov na področju skupnega trga. Prvi je objava poročila o testiranju čezmejnih nakupov potrošnikov (besedilo v angleščini), kjer se je kot rezultat več kot 11,000 posamičnih poskusov izkazalo, da 60% vseh poskusov nakupa ni uspešnih zato, ker prodajalec ni pripravljen pošiljati artiklov v državo kupca, ali pa ni plačilo ni možno. Največja posledica, ki so jo pripisali tem oviram pa je ta, da se je v več kot polovici držav več kot polovico iskanih artiklov našlo na spletnih mestih v drugih državah za 10 in več procentov ceneje – vključno s stroški transporta. To pomeni, da marsikdaj po nepotrebnem kupujemo dražje, ravno tako pa 50% vseh artiklov sploh ni bilo možno najti znotraj trga članice, temveč samo v spletnih trgovinah druge članice. Besedilo poročila je na voljo v PDF obliki v angleščini.

Seveda to za marsikaterega izmed nas več ni novost. Je pa novost to, da očitno to ni samo težava Slovenije kot mlade, majhne...

Slo-Tech - Kot poročajo na BBC, sta včeraj dva stalna odbora Evropskega parlamenta, za Notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) ter za Industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), obravnavala osnutek pravil t.i. "telekomunikacijskega paketa" (Telecom Package oz. Telecom Framework), ki naj bi določila pravila za poenotenje zakonodaje na področju pravic potrošnikov na področju telekomunikacij na ravni celotne Evropske unije.

Osnutek pravil so pripravili z namenom poenotiti telekomunikacijski trg, kar naj bi olajšalo investicije v telekomunikacijski sektor ter poenotilo pravice potrošnikov.

Vendar pa se je v predlagani osnutek, katerega predlog je bil včeraj izglasovan, vrinilo nekaj precej nenavadnih amandmajev, na katere so pred nekaj dnevi opozorili tudi na The Open Rights Group.

Kljub temu, da so omenjena pravila namenjena poenotenju telekomunikacijskega trga, se je namreč vanje ob pomoči protipiratskih lobistov ter poslancev britanskih konzervativcev Malcolma Harbourja in Syeda Kamalla...

Slo-Tech - Kot kaže, obstaja precej možnosti, da bomo v EU vseeno dobili programske patente. Predlog irskega predsedstva je bil namreč sprejet, kar po poročanju FFII zelo zožuje možnosti Evropskega parlamenta, da doseže kakršenkoli kompromis. V FFII so zato zapisali, da sta "Svet ministrov in Evropska komisija nevarno orodje oligarhije v Evropi". Po poročanju FFII je irskemu predlogu nasprotovala samo Španija, ki pa ni bila dovolj "konstruktivno proti", da bi bil predlog zavrnjen.

Iz sporočila za javnost ministrstva za gospodarstvo žal ni moč razbrati kakšna navodila so dobili člani slovenske delegacije, a po naših podatkih, je Slovenija glasovala za sporni irski predlog, čeprav je ministrstvo za informacijsko družbo ministrstvu za gospodarstvo predlagalo naj glasuje proti. Po naših podatkih naj bi bilo dogovorjeno, da se bodo naši predstavniki glasovanja vsaj vzdržali, a kot kaže so na koncu vseeno glasovali za programske patente.

Na dan glasovanja smo od predstavnika g. Peterleta smo...