Slo-Tech - Malo je tako vplivnih jezikov, kot je bil pred 40 leti izdani PostScript. Primerjati ga z izumom tiskarskega stroja je morda res pretirano, a brez dvoma je Adobov PostScript spremenil način, kako prikazujemo dokumente in zlasti kako jih tiskamo. Decembra 1982 so ustanovili Adobe in kasneje po večletnem razvoju izdali jezik, ki je standardiziral prikaz in izpis dokumentov. Danes je PostScript sicer večidel zamenjal PDF, pa tudi tiskalniki se že pogovarjajo drugače, a vse to je dediščina PostScripta.

Njegovo izvorno kodo si sedaj lahko ogleda vsakdo. V sodelovanju s Computer History Museum je namreč Adobe javno odprl kodo, pri čemer je ključno vlogo odigral John Warnock. Ta je bil eden izmed glavnih piscev tedaj novega jezika, ki so ga skupaj razvili še Charles Geschke, Doug Brotz, Ed Taft in Bill Paxton. Prvo verziji so javnosti predstavili leta 1984, uporabljala pa sta jo Apple in Xerox Palo Alto Research Center (PARC).

Glavna prednost PostScripta je zmožnost, da je dokument na različnih platformah in tiskalnikih videti enak. PostScript je to uspel z matematičnim opisom pisav, kar je omogočalo povečavo, rotacijo in premikanje elementov, ne da bi se videz spremenil. PostScript je prinesel tudi standardizirane pisave in...

Slo-Tech - Ta mesec je izšla nova stabilna različica programa PSPP, ki se tokrat ponaša s številko 0.10.

PSPP je aplikacija za statistično analizo podatkov, ki se zgleduje po SPSS. SPSS ali Statistical Package for Social Sciences je statistični program, katerega uporabo poučujejo na številnih družboslovnih fakultetah, uporablja pa se za statistično analizo podatkov zbranih v družboslovju, marketingu in poslovno analitiko. Licenca za SPSS, ki ga je pred časom kupil IBM je sicer precej draga, njegov odprtokodni klon PSPP pa je seveda brezplačen.

PSPP, zna odpreti SPSS datoteke, razume njegovo sintakso in teče tako v okolju Windows, Linux, kot tudi MAC. V najnovejši stabilni različici prinaša številne izboljšave, nekaj novih lokalizacij ter nekaj novih analiz. Med drugim...

Slo-Tech - Kot poročajo na TenLinks, spletni strani posvečeni CAD, CAM in CAE programski opremi, je podjetje Graebert izdalo svoj 2D/3D CAD program ARES Commander tudi za Linux. Linux različico trenutno prodajajo za 495 USD, kar je za polovico ceneje od Windows različice (obe različici imata sicer isto funkcionalnost).

Aplikacija je trenutno na voljo za 32-bitne distribucije Ubuntu 9.10, Fedora 11, Suse 11.2, Mandriva 2010 (ali novejše), za ostale Linux distribucije pa so namestitveni paketi še v pripravi. Aplikacija je sicer optimizirana za Ubuntu.

ARES Commander Edition je mogoče uporabiti tako za AEC (Architecture / Engineering/ Construction) kot tudi and MCAD (Mechanical CAD) modeliranje.

Proizvajalec ponuja tudi brezplačno 30-dnevno različico, ki jo je mogoče prenesti iz njihove spletne strani. Krajšo recenzijo programa si je mogoče ogledati v reviji Cadalyst.

Morda pa bo letos leto...

Ubuntu.si - Kot kaže, pred Linuxom pada še ena "trdnjava" - Linux namreč z letošnjim letom resno vstopa na področje CAD aplikacij. Podjetje Bricsys je namreč izdalo Linux različice svojega komercialnega CAD programa Briscad.

Komercialna različica Briscada stane od 300 do 400 EUR (odvisno od dodatkov, ki jih kupimo), na voljo pa je tudi brezplačna 30-dnevna preiskusna različica. Bricsys na svoji spletni strani nudi predpripravljene namestitvene pakete za Ubuntu, Fedoro in OpenSuse oziroma splošen namestitveni paket za katerokoli distribucijo Linuxa. Briscad podpira tudi AutoCAD .dwg datoteke, primerjava pa kaže, da gre za povsem zmogljiv program.

Konec leta pa pričakujemo tudi izid CAD programa DraftSight za Linux. Program je brezplačen (podjetje trži tehnično pomoč) in trenutno na voljo že za okolje Windows in Mac, vsebuje pa polno podporo za .dwg in .dxf datoteke. Kot poročajo v forumu, pa Windows različica preko Wine API vmesnika že deluje v Ubuntuju.

Slo-Tech - V Sloveniji so pred kratkim pričele potekati intenzivne debate o projektu eZdravje, zlasti zaradi sumov nepravilnosti ter seveda razmeroma visoke cene (več kot 130 milijonov EUR).

Zato je za slovensko ministrstvo za zdravje in davkoplačevalce lahko nadvse zanimiva novica iz portala OSOR.eu, da mednarodna skupina strokovnjakov razvija odprtokodni zdravstveni informacijski sistem.

Projekt pa ni v nekih meglenih začetkih, pač pa poteka že kar intenzivno in se celo že uporablja v praksi. Razvijalci iz Brazilije, Nemčije, Grčije in Francije sicer nameravajo razviti popoln sistem za vodenje digitalne zdravstvene kartoteke, vključno s hrambo in upravljanjem osebnih podatkov pacientov, predpisovanjem receptov, zaračunavanjem zdravstvenih storitev, zbiranjem in...

Slo-Tech - Program PSPP, namenjen statistični analizi podatkov, smo na Slo-Techu že predstavili. Gre za odprtokodni klon statističnega programa SPSS/PASW Statistics, ki zna delati z SPSS podatkovnimi datotekami, razume SPSS sintakso in teče tako v okolju Linux, Windows kot tudi MAC. Rezultate analiz pa PSPP zna shranjevati v PDF, PS (PostScript), HTML, ODT (OpenOffice text document) in TXT formatu.

V zadnjem letu je program doživel kar precejšen razvoj. Tako razvojna različica med drugim zna izvajati osnovne deskriptivne analize, rekodiranje in izračun novih spremenljivk, uteževanje, filtriranje in vzorčenje enot, računati kontingenčne tabele in primerjavo povprečij (T-test, one-way ANOVA), računati korelacijske tabele in faktorsko analizo (med...

Slo-Tech - Na začetku leta smo v članku opisali program za statistične analize PSPP. Gre za odprtokodni klon statističnega programa SPSS, ki ga je vmes kupil IBM in preimenoval v PASW Statistics.

PSPP zna odpreti SPSS podatkovne datoteke, razume SPSS sintakso in teče tako v okolju Linux, Windows kot tudi MAC. Seveda ima program kar nekaj pomanjkljivosti oz. mu primanjkuje kar nekaj funkcionalnosti, a za neke osnovne statistične analize je program že sedaj skoraj povsem zadovoljiv.

Razvoj programa poteka počasi, vendar zanesljivo. Jure Čuhalev je za Ubuntu Karmic pripravil dva namestitvena paketka. Prvi je za različico PSPP 0.7.2 (tim. PSPP master), ki bo v kratkem postala naslednja stabilna različica in vsebuje kar nekaj...

Yahoo News - Kot poročajo na Yahooju, naj bi se IBM odločil za nakup SPSS-a. Podjetje SPSS izdaja znan program za statistične analize Statistical Package for Social Sciences, IBM pa naj bi za podjetje odštel 1,2 milijarde USD.

SPSS se je v zadnjih letih usmeril predvsem v analizo poslovnih in finančnih podatkov ter razvil številna orodja za poslovno analitiko. IBM pa naj bi po poročanjih v SPSS-u v bodoče razvijal predvsem orodja za analize tveganj, lojalnosti potrošnikov, zaznavo goljufij, itd.

Če je bil SPSS v začetku predvsem orodje za statistično analizo v družboslovnih vedah, pa je v zadnjem času pričel čedalje bolj postajati orodje namenjeno poslovni analitiki. Kot je sklepati iz sporočil IBM-a pa se bo ta usmeritev v prihodnosti še okrepila.

Če k temu prištejemo še razmeroma visoko ceno programa, se kar samo zastavlja vprašanje ali bo omenjeni program še smiselno uporabljati v znanstvenem in akademskem okolju, ali pa je morda napočil čas za alternative kot sta recimo PSPP in R.

Slo-Tech - Večina slovenskih študentov družboslovja pozna statistični program SPSS, katerega uporabo poučujejo na slovenskih fakultetah. Gre za zmogljiv program za statistično analizo podatkov zbranih v družboslovju (anket, podatkov o poslovanju podjetij, itd.), katerega licenca je precej draga in časovno omejena.

V tokratnem članku smo si ogledali njegov odprtokodni klon PSPP, ki zna odpreti SPSS datoteke, razume njegovo sintakso in teče tako v okolju Windows, Linux, kot tudi MAC. Program ima seveda še kar nekaj pomanjkljivosti (trenutna različica je 0.6.1), a zasnova je dobra in za osnovne statistične analize je program že sedaj skoraj povsem zadovoljiv. Če k temu prištejemo še ceno (program je brezplačen) in neomejeno licenco, lahko le upamo, da si bodo za PSPP kmalu začele zanimati tudi slovenske izobraževalne ustanove.

Veselo branje!

OSNews - Nekje sredi leta 2006 se nam obeta prihod naslednje različice operacijskega sistema Windows, ki še zdaleč ne bo samo lepotni popravek obstoječega okolja, kot morda velja za nekatere prejšnje izdaje. Končna različica Longhorna bo prinesla revolucijo na trg operacijskih sistemov, predvsem po zaslugi treh novosti; povsem prenovljen bo grafični vmesnik -- Avalon, ki naj bi v senco postavil celo Applov Quartz Extreme, WinFS je verjetno datotečni sistem prihodnosti, še najpomembnejša pri vsem tem pa se utegne izkati tehnologija .Net, ki se je poslužuje čedalje več razvijalcev.

Zanimivo pa je, da se odprtokodna skupnost na "revolucijo" že pripravlja in lahko v skrajni sili celo ona poskrbi zanjo. Pripravljajo svoje rešitve za domala vse naštete Microsoftove tehnologije in po besedah Phila Crosbyja postaja tekmovalnost Windowsa in Linuxa realnost.

In če je kaj pravice na tem svetu, bo zmagal ... uporabnik.

ZDNet - Če pomislite na preteklo desetletje, se verjetno ne boste spomnili na nikogar, ki bi imel svoj prenosni računalnik. Če pogledate stanje sedaj, se z njim ponaša že velik del študentov, da o tistih, ki jim je bil namenjen, niti ne govorim.

Da je temu tako, kaže tudi analiza, ki jo je za ZDnet naredil Gartner, ki pravi, da je na vsak četrti namizni računalnik prodan en prenosnik. Kot napovedujejo, se bo to razmerje do leta 2006 popravilo na en prenosnik na tri prodane računalnike.

Kako so prenosniki v zadnjih letih tržni delež povečali za 50% in kaj se nam obeta v mobilnih platformah v prihodnosti pa si lahko preberete tukaj.