Slo-Tech - Malo je tako vplivnih jezikov, kot je bil pred 40 leti izdani PostScript. Primerjati ga z izumom tiskarskega stroja je morda res pretirano, a brez dvoma je Adobov PostScript spremenil način, kako prikazujemo dokumente in zlasti kako jih tiskamo. Decembra 1982 so ustanovili Adobe in kasneje po večletnem razvoju izdali jezik, ki je standardiziral prikaz in izpis dokumentov. Danes je PostScript sicer večidel zamenjal PDF, pa tudi tiskalniki se že pogovarjajo drugače, a vse to je dediščina PostScripta.
Njegovo izvorno kodo si sedaj lahko ogleda vsakdo. V sodelovanju s Computer History Museum je namreč Adobe javno odprl kodo, pri čemer je ključno vlogo odigral John Warnock. Ta je bil eden izmed glavnih piscev tedaj novega jezika, ki so ga skupaj razvili še Charles Geschke, Doug Brotz, Ed Taft in Bill Paxton. Prvo verziji so javnosti predstavili leta 1984, uporabljala pa sta jo Apple in Xerox Palo Alto Research Center (PARC).
Glavna prednost PostScripta je zmožnost, da je dokument na različnih platformah in tiskalnikih videti enak. PostScript je to uspel z matematičnim opisom pisav, kar je omogočalo povečavo, rotacijo in premikanje elementov, ne da bi se videz spremenil. PostScript je prinesel tudi standardizirane pisave in sčasoma so ga uporabljali praktično vsi proizvajalci tiskalnikov in računalnikov. In čeprav se PostScript danes uporablja manj, je njegov potomec PDF osvojil svet.
Verzija Adobe PostScripta, ki je sedaj na voljo javnosti kot izvorna koda, sega v februar 1984. Vsebuje že bistvene rešitve, ni pa to končna verzija, ki smo jo uporabljali v vsakdanjem življenju.
Novice » Znanost in tehnologija » Adobe razkril izvorno kodo PostScripta
bbbbbb2015 ::
PostScript je jezik, ki smo se ga k sreči znebili, ter obstaja še danes v enih bolj praktičnih različicah, predvsem je obstajal kot alternativni intepreter GhostScript, ki je znal brati tudi PS.
Povsod drugod pa je PS umrl in še dobro, da je tako. Legacy PS je, da... ...ni legacyja. Vse ostalo je marketing Adoba.
PS je jezik, ki je bil zelo počasen, če si imel količkaj kompliciran graf na sliki. Laserjet III je recimo sprintal kaj jaz vem, 10 strani na minuto. Mojo diplomsko, ki je bila mislim da v LaTeXu, pa konvertirana v PS, je trajalo celo noč, da je printer prežvečil eno kopijo, če ni ravno crknil.
Tudi 10 let stara Konica-Minolta kopirec je printala 40-60 strani na minuto v PCL, če si dal PS, če si v 5 minutah dobil ven en list s kompliciranim grafom, smo zmagali.
Fonti so posebno poglavje. Resda je imel tistih nekaj fontov, no, kar nekaj PS fontov. Ampak večinoma so to bili basic ASCII fonti, brez ekstenzivnih char-setov, primernih za naše šumnike. Eno Adobovo orodje (Indesign) je znalo nalopatati dodatnih 15 fontov zraven, to en bogi HP Laserjet ni prežvečil. Downloadati je bilo potrebno fonte, ugotavljati, kaj je printerju všeč, kaj ne mara.
Vključevanje slik je bila pa posebna zgodba, sploh če je to bil LaTeX. Visokoresolucijske bitmape noben pameten printer ni prebavil. Ko sem bil na začetku svoje kariere in sem mislil biti raziskovalec na faksu, tam so imeli en super ultra drag HP Laserjet, z vsemi spomini, kar je bilo, ne vem, če ni imel še trdi disk.
To je bil edini printer, ki je res prežvečil kompliciran PS. Na ta printer smo smeli printati samo za državne praznike.
K sreči je PS propadel, kot neka grandiozna ideja, ki je sicer teoretično v redu, samo praksa ga pa zafrkava. Saj ni to edina taka reč. To je bil recimo IBMov SNA networking, token-ring. To so bile vse zelo dobre ideje, ki jih je zaustavila praktična realnost.
Povsod drugod pa je PS umrl in še dobro, da je tako. Legacy PS je, da... ...ni legacyja. Vse ostalo je marketing Adoba.
PS je jezik, ki je bil zelo počasen, če si imel količkaj kompliciran graf na sliki. Laserjet III je recimo sprintal kaj jaz vem, 10 strani na minuto. Mojo diplomsko, ki je bila mislim da v LaTeXu, pa konvertirana v PS, je trajalo celo noč, da je printer prežvečil eno kopijo, če ni ravno crknil.
Tudi 10 let stara Konica-Minolta kopirec je printala 40-60 strani na minuto v PCL, če si dal PS, če si v 5 minutah dobil ven en list s kompliciranim grafom, smo zmagali.
Fonti so posebno poglavje. Resda je imel tistih nekaj fontov, no, kar nekaj PS fontov. Ampak večinoma so to bili basic ASCII fonti, brez ekstenzivnih char-setov, primernih za naše šumnike. Eno Adobovo orodje (Indesign) je znalo nalopatati dodatnih 15 fontov zraven, to en bogi HP Laserjet ni prežvečil. Downloadati je bilo potrebno fonte, ugotavljati, kaj je printerju všeč, kaj ne mara.
Vključevanje slik je bila pa posebna zgodba, sploh če je to bil LaTeX. Visokoresolucijske bitmape noben pameten printer ni prebavil. Ko sem bil na začetku svoje kariere in sem mislil biti raziskovalec na faksu, tam so imeli en super ultra drag HP Laserjet, z vsemi spomini, kar je bilo, ne vem, če ni imel še trdi disk.
To je bil edini printer, ki je res prežvečil kompliciran PS. Na ta printer smo smeli printati samo za državne praznike.
K sreči je PS propadel, kot neka grandiozna ideja, ki je sicer teoretično v redu, samo praksa ga pa zafrkava. Saj ni to edina taka reč. To je bil recimo IBMov SNA networking, token-ring. To so bile vse zelo dobre ideje, ki jih je zaustavila praktična realnost.
DamijanD ::
Jaz ga pa še zdaj občasno generiram, ker zadeva noče umret - je pa res, da gre potem to direktno v Distilerja, ki zadevo pretvori v PDF. Včasih smo zadeve morali v tiskarno pošiljat v PSju, zdaj pa je PDF OK.
LuiIII ::
Jaz mislim, da sem pred ene tremi leti exportal zadnjo EPS datoteko za potrebe bolj high-end (non-CMYK barve,...) kartografije. Seveda zgolj zaradi programa v katerem sem delal. Ni bilo panike in je bilo dosti bolje kot pa PDF s svojo množico standardov pravzaprav.
DamijanD ::
Men je bilo predvsem všeč, da sem v PS lahko kaj direktno popravil, v PDFju pa nisem mogel 
bosmla ::
Ps je bil (oz se je - zeeeeeeeeelo redko) super, dokler se ni pdf porihtal. Danes bi te ze grdo gledli ce bi s PS okoli straso.
@ DamijanD Pitstop wtf
@ DamijanD Pitstop wtf
DamijanD ::
Ja seveda z orodjem gre (ne vem, če je kakšen brezplačen). PS sem pa lahko z Notepadom urejal...
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Open Document Format pretvornik za Word + vojna dokumentovOddelek: Novice / --Nerazporejeno-- | 6743 (5120) | tha_man |
| » | .doc v .pdfOddelek: Programska oprema | 2698 (2453) | 2tiLen |
| » | Kako pretvorit datoteko *.prn v *.doc?Oddelek: Pomoč in nasveti | 2640 (2436) | Zzzzzzz |
| » | LatexOddelek: Programska oprema | 2233 (2018) | dr.J |
| » | Printer in post script!Oddelek: Pomoč in nasveti | 1644 (1580) | Brane2 |