Slo-Tech - Na inštitutu KEK v japonski Tsukubi je začel delovati trkalnik SuperKEKB, ki je prvi novi trkalnik na svetu, zgrajen po velikem hadronskem trkalniku (LHC) v CERN-u. SuperKEKB ne dosega višjih energij od CERN-a, dosega pa več trkov v časovni enoti. V sredo zvečer po japonskem času so uspešno izvedli prve trke elektronov in pozitronov.

Namen trkalnika v Tsukubi je odkrivati fiziko, ki je standardni model ne opisuje. V SuperKEKB-u bodo lahko merili redke razpade osnovnih delcev, denimo kvarkov b in c ter leptona tau. SuperKEKB ne dosega rekordnih energij trkov (okoli 4 GeV), kar počne CERN (temu rečemo energijska fronta), temveč obratuje na intenzitetni fronti. To pomeni, da izvaja največ trkov. To je zelo pomembno, kadar želimo odkriti zelo redke dogodke. Raziskovalci upajo, da bodo pri tem...

CERN - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je največji znanstveni projekt v zgodovini, ki je stal več kot sedem milijard evrov in ki letno za delovanje porabi milijardo evrov, zato so nekateri vsakdanji problemi tam zaradi same velikosti precej težji. Inženirji se trenutno v CERN-u ukvarjajo z zanimivim problemom, na katerega so naleteli pri nadgradnji komponent. Najti in odstraniti morajo 9000 starih, neaktivnih kablov, da bi naredili prostor za nove. In kot vidimo na sliki, ki so jo posneli v CERN-u, to ni tako enostavno.

V LHC-ju se trenutno pripravljajo na nadgradnjo injektorjev, ki je načrtovana za leto 2019, ko bodo LHC začasno ustavili....

Slo-Tech - V začetku tedna se je me fiziki šušljalo, da je CERN odkril nekaj velikega, zato smo težko pričakovali torkovo novinarsko konferenco. Nad njo nismo bili razočarani, saj so predstavili meritve dveh neodvisnih ekip (kolaboraciji ATLAS in CMS) z velikega hadronskega trkalnika (LHC), ki sta odkrili statistično pomembne nepojasnjene vrhove, ki morda kažejo na nov osnovni delec.

Predstavili so prve rezultate trkov protonov s skupnimi energijami 13 TeV. Kolaboracija ATLAS je z zanesljivostjo 3,6 sigma opazila vrh pri 750 GeV, ki ustreza nepojasnjeni anomaliji, ki jo je z zanesljivostjo 2,6 sigma opazila...

CERN - V CERN-u so včeraj izvedli prve trke protonskih curkov z energijo 13 TeV, kar je prvi tak dogodek na Zemlji, so poročili iz Ženeve. Še nihče ni trkal protonov s tako visokimi energijami (v vesolju se seveda dogaja marsikaj še više energijskega). Šlo je za preizkusne trke, ki so služili kot kontrola pri nastavljanju kolimatorjev, ki so potrebni za lovljenje pobeglih delcev in zaščito komponent v trkalniku pred njimi. Prve trke, ki jih bodo uporabili pri zbiranju podatkov in nadaljnjih raziskavah, pričakujemo prihodnji mesec. Tedaj bodo začeli detektorji v eksperimentih ALICE, ATLAS, CMS, LHCb, LHCf, MOEDAL in TOTEM pridno beležiti statistiko.

Spomnimo, da je CERN-ov veliki hadronski...

Slo-Tech - V CERN-u so ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik, ki je dve leti miroval, da so ga uspeli nadgraditi in pripraviti na dvakrat močnejše trke. Curek protonov so vnovič pognali po cevi danes ob 10.41 uri zjutraj, čez slabi dve uri pa se mu je pridružil še drugi curek v nasprotni smeri. Do dejanskih trkov bo pretekel še kakšen mesec, za sedaj pa curka krožita le z energijo 450 GeV. Trke z najvišjo mogočo energijo pa pričakujemo junija. Zagon tako zamuja le dva tedna, saj so težave s kratkim stikom popravili.

Daleč največji, a še zdaleč ne edini uspeh trkalnika, je bila potrditev obstoja Higgsovega bozona. Poleg tega so maja 2011 ustvarili kvark-gluonsko plazmo, zaznali pa so še odtise vrste eksotičnih sestavljenih delcev. Prve delce so po trkalniku pognali...

Nature - Iskanje Higgsovega bozona še ni končano, čeprav imamo nekaj prepričljivih indicev, da smo blizu konca poti. Na koncu naj bi pri energiji 124-125 GeV stal Higgsov bozon, ki je še zadnji neodkriti delec v standardnem modelu atomske fizike. CERN je decembra poročal, da so v dveh neodvisnih eksperimentih (ATLAS in CMS) odkrili statistični anomaliji pri energijah, kjer pričakujejo Higgsov bozon. To je že močan indic, da Higgs dejansko obstaja. Danes pa so objavili podatke še v chicaškem trkalniku Tevatron, ki je lani, tik preden je izdahnil, izmeril nekaj podatkov, ki prav tako dajejo slutiti, da Higgsov bozon obstoji.

Ponovno gre za statistična odstopanja, ki sama po...

Slo-Tech - Eden izmed najpomembnejših eksperimentov, ki potekajo v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u, uporablja detektor ATLAS. Večkrat pišemo o dogajanju v CERN, zadnje čase še zlasti v povezav z iskanjem Higgsovega bozona, in redno omenjamo ATLAS in ostalih pet eksperimentov v CERN-u (ALICE, CMS, TOTEM, LHCb in LHCf), a redko je zaslediti podrobnejši opis posameznih eksperimentov.

Zato si bomo to pot podrobneje ogledali ATLAS. Kratica označuje toroidni LHC-aparat (A Toroidal LHC Apparatus). Še pred tem pa kratek izlet v standardni model osnovnih delcev in interakcij, ki je trenutno najboljši znani opis subatomskega sveta. Po tem modelu obstajata dve družini osnovnih delcev: fermioni, katerih...

CERN - Danes ob 14.00 uri je v CERN-u potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili zadnje rezultate eksperimentov ATLAS in CMS, s katerima iščejo Higgsov bozon. Čeprav so mnogi mediji sprva poročali, da so v CERN-u odkrili Higgsov bozon, to ne drži. Predstavili so zgolj rezultate, katerih statistična analiza razkriva nepojasnjeno anomalijo v energijskem intervalu, kjer bi se še lahko skrival Higgsov bozon.

Pravzaprav gre zgolj za še eno izmed novinarskih konferenc, ki jih v CERN-u priredijo večkrat letno, da predstavijo zadnje rezultate. Nazadnje so to storili letos novembra, ko so pokazali rezultate letošnje pomladi. Tokratna konferenca je bila posvečena rezultatom, ki so bili odkriti zatem. ATLAS-ovi kažejo, da ima Higgsov bozon...

Nature - Na petkovi konferenci v Parizu sta ekipi, ki delata na detektorjih ATLAS in CMS v pospeševalniku delcev LHC, predstavili skupno analizo rezultatov eksperimentov, izvedenih pred koncem poletja, ki nadalje krči območje, kjer bi še lahko našli Higgsov delec (oziroma bozon). Analiza je pokazala, da odpade celotno energijsko območje 141-476 GeV, kar skupaj s preteklimi podatkih drugi eksperimentov pomeni, da se ta lahko skriva le še v lahkem energijskem območju med 114 in 141 GeV (tehnično so odprta še tri majhna področja v okolici energij 220 in 320 GeV) ali težkem območju nad 475 GeV. Obstoj Higgsovega delca z maso v težkem energijskem območju je manj verjeten, saj bi v tem primeru nekateri drugi eksperimenti morali poteči drugače,...

Nature - Konec julija so po internetu zakrožile novice, da so v ženevskem trkalniku naposled le odkrili sledi Higgsovega bozona. Ker se je to že zgodilo nekajkrat prej, smo bili kot marsikdo tudi na naši strani skeptični in o tem nismo posebej pisali. Kot že ničkolikokrat poprej se je izkazalo, da so bili fiziki preuranjeni. V najnovejši številki Nature ugotavljajo, da Higgsovega bozona še vedno ni na spregled.

Na konferenci Lepton Photon, ki je potekala v Bombaju v Indiji, so teoretiki z Univerze Pariz-jug v Orsayju povedali, da šibak signal pri energiji 144 GeV ne bo obrodil sadov. Čeprav sta ga ločeno videli skupini ob detektorjih ATLAS in CMS v CERN-u ob spremljavi povečanega števila bozonov W, kot to napoveduje standardni...

Daily Tech - CERN je v sodelovanju UNITAR-jem (Inštitut Združenih narodov za izobraževanje in raziskovanje) in Univerzo v Ženevi ustanovil Citizen Cyberscience Centre (CCC), ki omogoča prostovoljno sodelovanje javnosti pri raziskovalnih projektih v CERN-u. V ponedeljek so začeli javno testiranje projekta LHC@Home², ki deluje podobno kot kopica ostalih iniciativ @home - uporabniki z namestitvijo odjemalca na svoj računalnik donirajo neporabljeni procesorski čas za raziskovalne izračune. Pionirja tega sta bila iskanje Nezemljanov s SETI@home in računanje zvijanja proteinov s Folding@home.

Podobno lahko znanosti pomagamo tudi z LHC@Home². Prva verzija je bila izdana že leta 2004 in je omogočala računanje dizajna, gradnje in...

Slo-Tech - Aprila so iz trkalnika Tevatron v Illinoisu sporočili, da so morda odkrili nov delec, saj drugače ne morejo razložiti neznanega vrha v eksperimentalnih podatkih pri trku protonov in antiprotonov, ki je poleg bozona W nastal pri energiji 144 GeV. Novoodkriti delec ni mogel biti Higgsov bozon, zato so znanstveniki še bolj zastrigli z ušesi, kaj neki naj bi skupina CDF našla. Izkazalo se je, da ničesar.

Ekipa DZero je še enkrat neodvisno temeljito pregledala zbrane podatke in vrha ni mogla najti (znanstveni članek). Povedali so, da so izsledki povsem v skladu s standardnim modelom, tako da ni nobenega govora o kakršnemkoli novem neznanem delcu. Pregledali so več kot 200 bilijonov trkov delcev in niso mogli najti vrha...

Guardian - Po zimskem spanju so konec preteklega tedna vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u. V trkalniku že krožita prva curka protonov z energijami 450 GeV, ki bosta po predvidevanjih trčila čez nekaj tednov, ko bo nujna energija že 3,5 TeV.

LHC bo deloval do konca leta 2012 brez vmesnih prekinitev. Tako tudi ne bodo povečali energij curkov s 3,5 TeV na 7 TeV, kot je bilo prvotno načrtovano, temveč bodo pri nižji energiji raje povečali število trkov. Sergio Bertolucci, raziskovalni direktor v CERN-u, pojasnjuje, da se je v preteklem letu pokazalo, da obstojijo tudi pri nižjih energijah velike možnosti za uspešne trke (pri tem seveda namiguje na Higgsov bozon).

PhysOrg.com - Lahko si oddahnemo, saj v Švici ne bodo zakrivili konca sveta. V CERN-u so zaključili eksperiment CMS in pri tem niso zaznali nobenih miniaturnih črnih lukenj, ki so jih napovedovale nekatere teorije.

Nekaj izmed teorij, ki poizkušajo poenotiti splošno relativnost in kvantno mehaniko, predpostavlja obstoj zavitih višjih dimenzij. Če bi v CERN-u delci trkali z zadostnimi energijami, bi lahko med seboj interagirali z gravitacijsko silo, katere jakost bi bila primerljiva jakosti ostalih osnovnih sil. Gravitacija postane pomembna nad Planckovo skalo, ki jo kánonske teorije uvrščajo v velikostni razred 10¹⁶ TeV. Nekaj bolj eksotičnih teorij poenotenja predvideva, da je prava Planckova skala že v razredu 1-10 TeV. To bi...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je dosegel svoje cilje za letos, zato sedaj stopa v naslednjo fazo svojega obratovanja. Od konca marca, ko so izvedli prve trke, so tam trkali protone s približno energijo 7 TeV in luminoznostjo 10³² cm^-2 s^-1, ki so jo dosegli celo dva tedna pred iztekom postavljenega roka. Rolf Heuer, generalni direktor CERN-a, pravi, da so zelo zadovoljni, saj to dokazuje, da so bili postavljeni načrti realistični, četudi zahtevni. Dodaja, da so potrdili nekaj aspektov standardnega modela, saj so med drugim prvič opazili kvark gor pri trkih med protoni.



V naslednji fazi delovanja bo LHC trkal svinčeve ione. Z njimi želijo proizvesti nekaj kvark-gluonske plazme, ki je podobna snovi z začetka...

Heise - Veliki hadronski trkalnik (LHC) resda še ni dal dokončnega odgovora o usodi Higgsovega bozona in je nenehno tarča kritik, a znanstveniki so z njegovim letošnjim izplenom zadovoljni. Za letos zastavljen cilj so namreč izpolnili.

Dosegli so načrtovano luminoznost protonskega curka 10³² cm^-2 s^-1, kar je pomembno pri iskanju izmuzljivega bozona. Luminoznost je pomembna količina, ki se izračuna kot produkt števila delcev na časovno in površinsko enoto ter motnosti tarče (ki je povezana s frekvenco trkov). Podatki iz eksperimenta ATLAS pričajo o 1,4 . 10³² cm^-2 s^-1, kar je dvakrat manj od tiste v Tevatronu. A sčasoma naj bi LHC zmogel še dva velikostna razreda večjo luminoznost.

Kaj dosti več od LHC-ja letos ne bomo dobili, saj bodo vanj...

Slo-Tech - Nevtrini so elementarni delci iz razreda leptonov, ki si jih leta 1930 izmislil Wolfgang Pauli, da je lahko uredil svoje enačbe radioaktivnih razpadov. Ker pri beta razpadu opaženi delci niso imeli toliko energije, gibalne količine in vrtilne količine kot starševski izotopi, je predpostavil, da razliko poberejo delci, ki se imenujejo nevtroni. Žal je James Chadwick leta 1932 odkril masivne delce in jih poimenoval nevtroni, kar se je ohranilo do danes. Paulijeve skrivnostne delce je Enrico Fermi zato poimenoval nevtrino. Odkrili so jih petindvajset let pozneje.

Podobno kot antidelci antinevtrini so nevtrini sila izmuzljivi delci, saj z materijo slabo reagirajo. Vsako sekundo naše telo...

Slo-Tech - Včeraj je veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u začel obratovati z energijami 7 TeV. Po nekaj težavah pri jutranjih testih se je stanje normaliziralo, tako da so lahko začele trkati curke protonov. Prvi trk se je zgodil ob 13.06, s čimer se je uradno in tudi praktično začel raziskovalni del programa, za katerega je bil LHC sploh zgrajen. S to močjo bo LHC obratoval 18-24 mesecev. Najprej bodo z eksperimenti poiskali že dokazane delce v standardnem modelu, nato pa se bodo podali na lov za izmikajočim Higgsovim bozonom. Detektorja ATLAS in CMS lahko prečešeta širok masni spekter, tako da bi lahko Higgsov bozon našla tudi, če je njegova masa okrog 160 GeV. Če je težji ali lažji, bodo morali parametre...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik v CERN-u je ta teden postavil nov energijski rekord, saj so pospešili curka protonov do energij 3,5 TeV. Dosedanji rekord je znašal 1,18 TeV, postavili pa so ga novembra. Naslednji korak bo trčenje protonskih curkov pri tej energiji, za kar še niso določili datuma. Steve Myers iz CERN-a pojasnjuje, da so s tem želeli dokazati, da je kljub mnogo popravilom veliki hadronski trkalnik v zdravem stanju.

Spomnimo, da se je trenutna serija trkov začela novembra 2009, ko so začeli pri 0,45 TeV. Energijo trkov so takrat povečali do 2,36 TeV (dva curka po 1,18 TeV), nato pa so v začetku letošnjega leta trkalnik za nekaj časa ugasnili, da so ga pripravili na višje...

Guardian - Znanstveniki v CERN-u so včeraj vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), po tem ko so zadnjih 10 tednov izvajali tehnična vzdrževalna dela. Prve protonske žarke so po ceveh spustili že v soboto, a so jih kmalu ustavili, saj so morali zamenjati nekaj filtrov na sistemih za ohlajanje superprevodnih magnetov. Včeraj so v trkalnik spustili žarek protonov energije 450 GeV, ki ga bodo v tem mesecu pospešili do 3,5 TeV. To je največja hitrost, do katere bodo delce pospeševali v prihodnjih dveh letih. Za tem bo LHC spet nekaj časa ugasnjen zaradi dodatnega vzdrževanja in šele nato bodo delce pospešili do deklariranega maksimuma naprave, tj. 7 TeV. Fiziki upajo, da bodo s trki delcev visokih energij ujeli silhueto Higgsovega bozona.

The Register - Predvčerajšnjim je znanstvenikom v CERN-u spet zastal dih, saj so imeli ponovno težave z velikim hadronskim trkalnikom (LHC). Napaka ni bila neposredno v delu LHC, marveč je zatajila 18-kilovoltna električna napeljava v Meyrinu, zaradi česar je LHC na videz mrknil. Internetne strani, živi posnetki s kamer in podobno se je izključilo, ko so pognali dizelske agregate, ki pa so zagotavljali dovolj energije, da so magneti ostali primerno ohlajeni. To je zelo pomembno, saj bi morebitno ogrevanje projekt spet poslalo nekaj tednov nazaj.

Sedaj vas lahko razveselimo s podatkom, da so napajanje že vzpostavili in da vse funkcionira po načrtih. Ob 22.15 uri v sredo so prav tako že uspeli utiriti curek protonov, ki veselo šviga...

Slashdot - Štiri dni po vnovičnem zagonu velikega hadronskega trkalnika so v njem izvedli prve poizkusne trke, s čimer so preverili sinhroniziranost žarkov protonov. Življenjski čas curka protonov je bil 10 ur, ves čas so krožili z energijo 450 GeV, nazadnje pa so jih treščili vkup. Prve trke so izvedli pri detektorju ATLAS, sledili pa so CMS, ALICE in LHCb. Sedaj bodo sledile priprave za povečanje energije delcev do 1,2 TeV, katero naj bi dosegli do božiča, s trki pri tej energiji pa bodo pridobili dodatne informacije za kalibracijo eksperimenta.



Še smo tu, LHC pa za zdaj še deluje.

The New York Times - V petek so v CERN-u ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), ki je sameval od lanskega septembra. Premierno so ga zagnali 10. septembra lani, a so ga le teden dni za tem zaustavili, ker je prišlo do razlitja šestih ton tekočega helija, ki je prekucnil nekaj večtonskih magnetov. Krivec je bila slaba električna povezava, ki je raztalila bližnjo okolico. Za sčiščenje tunela so morali odstraniti vseh 53 magnetov, poleg tega pa so morali zamenjati oziroma ojačiti tisoče električnih spojev, ki niso zdržali visokih tokov, tako da se je popravilo zavleklo za več kot leto dni.

Po 15-mesecih načrtovanja, popravljanja in testiranja so v petek znova pognali 27-kilometrski trkalnik, tako da so ob desetih zvečer v stabilno tirnico utirili prve...