Slo-Tech - Priljubljena tehnološka spletna stran CNET, ki nas spremlja že od davnega leta 1998, je letos začela brisati stare članke. Prakso, ki jo lahko označimo zgolj kot bizarno, vodi cilj, ki pod vprašanj postavlja demokratičnost interneta. CNET si želi dobiti čim višje mesto med zadetki pri iskanjih po Googlu, kar želijo doseči z odstranitvijo stari člankov.

Čudno prakso so začeli preizkušati sredi leta, julija pa so tempo zelo pospešili. Primerjava aktualnih spletnih strani z internetnim arhivom pokaže, da stari članki hitro izginjajo. CNET je potrdil dogajanje in dejal, da to ni bila lahko odločitev, a da odstranjujejo strani, ki trenutno ne služijo občinstvu, saj da je to pogosta praksa na straneh, ki se zanašajo večinoma na promet iz iskalnikov. SEO (Search Engine Optimization) lahko razumemo kot poskus ukaniti Google ali pa kot legitimno izboljševanje uporabniške izkušnje, ki se odrazi v boljši uvrstitvi med zadetki.

Google nikoli ne razkriva, kako deluje algoritem, da bi...

Guardian - Francoski časnik Le Monde naj bi imel dokaze, da je predsednik Sarkozy obveščevalni službi naročil (nezakonit) nadzor nad delom enega od njihovih novinarjev.

Posredi je bilo poročanje v ti. aferi Bettencourt. Oseminosemdesetletna gospa Liliane Bettencourt je večinska lastnica L'Orealovega imperija (ker se cenite) in s premoženjem čez 23 milijard evrov med najbogatejšimi osebami na svetu. Pri takih številkah davčne obveznosti niso nizke in gospa naj bi se bila pozanimala, kako jih zmanjšati. Pri tem naj bi ji svetoval kar Éric Woerth, takratni finančni minister, zdaj pa minister za delo v Sarkozyjevi vladi. Woerth je v javnosti nastopal kot oster nasprotnik utaje davkov, zasebno pa je - tako Le Monde - gospe Bettencourt uredil vračilo davka v...

Heise - Google je končal digitalizacijo starih časnikov, ki predstavljajo odsev dogajanja po svetu v zadnjih 250 letih. Projekt se je začel leta 2006 z indeksiranjem starih izvodov The New York Timesa, The Wall Street Journala in drugih ameriških časnikov, bistveno pa so ga razširili leta 2008 s skeniranjem mikrofilmov in digitalizacijo vsebine.

Googlov cilj je bil veličasten: želi so...

The New York Times - Kot so lani napovedali, bodo v The New York Timesu počasi ukinili brezplačno dosegljivost svojih člankov na internetu. Od danes članke zaračunavajo bralcem v Kanadi, od 28. marca pa bodo to počeli za vse na svetu. Pravijo, da so Kanado uporabili kot test za preverbo sistema, da ne bo kasneje kakšnih neprijetnih presenečenj.

Še vedno bo dostopnih 20 člankov na mesec brezplačno, nato pa bo za nadaljevanje branja potrebno seči v žep. Mesečna naročnina na članke na spletni strani in dostop prek mobilnega telefona bo stala 15 dolarjev, za dostop do prek spleta in prek iPada pa 20 dolarjev mesečno. Naročniki tiskane izdaje bodo seveda imeli brezplačen dostop, razen prek Kindla in Nooka. Naročnino na spletno verzijo bo moč poravnati prek PayPala ali s kreditno kartico.

Pri...

Guardian - Založniki in medijski moguli nas prepričujejo, da je internet krivec za umiranje tiska, s čimer utemeljujejo zaračunavanje za dostop do vsebin časnikov na spletu. Praksa postaja vedno pogostejša, saj so se je ali se je še bodo lotili med drugim Times, The New York Times in Le Monde. Toda rezultati nove študije, ki jo je v Velki Britaniji izvedel Jim Chisholm, kažejo nasprotno. Internet ne ubija tiska. Nekakovostni prispevki ga.

Primerjal je papirnate verzije časnikov s spletnimi stranmi in ugotavljal,...

The Economist - S časopisi je vse narobe - upada kvaliteta pisanja, z roko v roki z njo vred naklada. Krivi naj bi bili blogerji oz. splet nasploh. Posledično časopisne hiše resno raziskujejo možnost, da bi spletno izdajo naredile docela plačljivo in s tem kaj zaslužile, če že mora iti vse na splet in pa nanj priključene mobilne pritikline.

Vodilni zagovornik plačljivega časopisja je Murdochov News Corp (londonski in newyorški Times, Wall Streat Journal, številni drugi). Londonski Times je že plačljiv, ameriški pa isto potezo načrtuje za naslednje leto in v slojeviti obliki. Zaenkrat ne gre preveč uspešno, ker že sama obveznost registracije (ne plačila) je sklestila branost za slabo polovico. Ampak Rupert vztraja, da so njegovi časopisi produkt strokovnega...

Guardian - Junija je časnik The Times svoje spletne strani postavil za plačljivi zid (angl. paywall), kar pomeni, da je za branje njihovih prispevkov na spletu potrebna naročnina oziroma plačilo posameznih člankov. Enodnevni dostop stane funt, tedenski pa dva funta. Pred uvedbo novega poslovnega modela je bila glavna dilema, kolikšen bo upad obiskovalcev in ali bo zbrana naročnina pokrila izpad oglaševalskih dohodkov zaradi manjšega števila bralcev na spletu.

O finančni vzdržnosti novega modela informacij, razumljivo, ne dajejo, so pa pri Guardianu izračunali, da je upad bralstva ogromen. Približno četrtina bralcev, ki jih pred prikazom članka prestreže stran za obvezno registracijo, se dejansko registrira. Prav tako je očiten padec tržnega deleža. Pred...

The New York Times - V zadnjem času časniki eden za drugim ukinjajo brezplačen dostop do svojih člankov na internetu - to si napovedali The New York Times, The Times in Le Monde - sedaj...

CNet - Časi brezplačnih časnikov na spletu se, tako kažejo zgledi, končujejo. V začetku tega leta je za januar 2011 vrnitev k plačljivemu dostopu napovedal The New York Times, sedaj pa mu bosta na tej strani Luže sledila še The Times in The Sunday Times of London, ki sta prav tako v lasti medijskega konglomerata News Corporation. Trenutno sta oba časnika dostopna na kombinirani strani Times Online, kar bo trajalo do maja. Takrat bosta dobila vsak svojo stran, ki bo od junija tudi plačljiva. Enodnevni dostop bo stal en funt (1,12 evra), tedenski pa dva funta (2,23 evra) - vstopnica bo pokrivala oba časopisa. Naročniki tiskanih izdaj bodo lahko brskali po internetnem arhivu brezplačno.

Za isti poslovni model so se...

The New York Times - Leta 2007 je ugledni ameriški časnik The New York Times končal dveletni eksperiment zaračunavanja dostopa do člankov. V tem času je bilo treba za neomejen dostop do vsebine odšteti 50 dolarjev letno ali 8 dolarjev na mesec, druga možnost pa je bila seveda naročiti papirnato izdajo, ki je prav tako nudila spletni dostop. Septembra 2007 so si izračunali, da oglaševalci bogato plačujejo za oglaševanje na straneh z visokim obiskom, kar lahko dosežejo s popolnim odprtjem arhivov od leta 1987 dalje ter od 1851-1922 in od tedaj je bila njihova vsebina brezplačno dostopna na spletu. Letno jim je naročniški model prinesel okrog 10 milijonov dolarjev.

Časi se spreminjajo, prakse pa zgolj reciklirajo. Včeraj so namreč v The New York Timesu objavili, da bodo ponovno omejili brezplačen spletni dostop. Od leta 2011 naprej bodo uporabniki lahko zastonj prebrali le nekaj člankov mesečno, ostale pa bodo morali plačati. O podrobnostih še niso odločili, tako da cene in število brezplačnih člankov še...

Ars Technica - Nova študija o cenah dostopa do interneta po svetu kaže, da se internet v zadnjem času ni opazneje cenil, se je pa hitrost dostopa konstantno povečevala. Od septembra 2007 se je svetovna cena za megabit dostopa do spleta, preračunana v dolarje, zniževala, ponekod občutno. Optika ima 20 odstotkov nižje cene, kabelski dostop 30, DSL pa skoraj 40. Preračun na mesečni dostop z upoštevanjem paritete kupne moči (PPP) pa pokaže, da račun konec meseca ni nič nižji. Zdi se, da je internetno tržišče zasičeno, tako da kakšnih občutnih pocenitev ni več pričakovati. Še vedno je globalno najcenejši širokopasovni dostop do interneta preko povezav DSL, sledi kabelski internet, najdražja pa je optična povezava. V povprečju stane optika 35 dolarjev. Pri nas je še...

Times Online - Kot poročajo na Times Online, se je britansko notranje ministrstvo odločilo, da je britanskim policistom potrebno podeliti pooblastila za oddaljeno pregledovanje računalnikov britanskih uporabnikov interneta.

V ta namen pripravljajo načrt spremembe zakonodaje, ki bo britanski policiji in tajnim službam dovoljeval pregledovanje vsebine (ranljivih) računalnikov kar preko interneta. Preiskovalci pa za to ne bi potrebovali sodne odredbe, pač pa bi zadostovalo "prepričanje" višjega policijskega uradnika, da je ukrep "sorazmeren" in nujen za preiskovanje resnih kaznivih dejanj z zagroženo zaporno kaznijo več kot tri leta.

Mimogrede, podobno tehnologijo z imenom Bundestrojaner so pred časom razvili v Nemčiji (sodišče pa jo je dovolilo uporabljati samo pod zelo strogimi pogoji), uporabljajo pa jo še v nekaterih drugih državah, recimo v Avstriji, Švici, ZDA in seveda na Kitajskem.

Ko bo preiskovalni postopek uzakonjen pa morda sledi še zakonska prepoved uporabe protivirusnikov in...

Times Online - Britanski ponudniki dostopa do spleta ter operaterji mobilne in stacionarne telefonije bodo morali v primeru, da bo britanski parlament sprejel nove ukrepe za boj proti terorizmu, v centralno vladno bazo podatkov posredovati prometne podatke o tem, koga so britanski državljani klicali po telefonu, katere spletne strani so obiskali ter s kom so si dopisovali po elektronski pošti.

Velikansko vladno bazo podatkov naj bi ponudniki in operaterji sproti dopolnjevali s svežimi podatki za obdobje 12 mesecev, organi pa naj bi imeli dostop do nje le z dovoljenjem sodišča. Zagotavljajo, da računalniška podjetja, ki bodo bazo vzdrževala, do podatkov ne bodo mogla dostopati. Glede na to, piše Times Online, da so si Britanci lani poslali 57 milijard SMS-ov in da na Otoku izmenjajo 3 milijarde elektronskih sporočil, bo takšno bazo podatkov težko vzdrževati, poleg tega pa je Britanija znana po katastrofalnem varovanju zasebnosti.

Nedavno so namreč izgubili podatke petindvajsetih milijonov...

The Register - Borland je pred časom preko svoje e-liste poslal sporočilo, v katerem prejemnike obvešča, da bo prenehal s svojo zastonjsko forum storitvijo, saj je bilo vse premalo klikov na vstavljene pasice. Na srečo servisa niso ukinili, le problikovali v plačljivo storitev DelphiPLus. Za mesečni dostop do forumov brez oglaševalskih pasic bo potrebno plačati $3.95. Klik!