Slo-Tech - Pri iskanju različnih informacij Google pogosto v okvirju izpiše osnovne informacije, ki jih velikokrat vzame iz Wikipedije (svoj čas so sicer poizkušali z lastnim projektom Knol, ki pa je klavrno propadel). S tem načeloma ni nič narobe, saj Google Wikipedijo šteje kot zaupanja vreden vir informacij. Težava pa je, da Wikipedija od tega nima nič, čemur želijo sedaj narediti konec. Zgodba v resnici spominja na bitko založnikov z Googlom, kjer je prvim takisto prekipelo, da je Google brezplačno uporabljal njihova dela, ko je v Google News prikazoval naslove in kratke izvlečke novic. Treba bo plačati.

Wikipedija in Google se medsebojno podpirata že 20 let. Medtem ko Google Wikipedijo šteje kot točno referenco, Wikipedija Googlu dovoli uporabo svojih vsebin. Ko sta začela svoji poti, je bila takšna simbioza logična. A razvoj je šel svojo pot in Google je danes bilijonski gigant, Wikipedija pa srednje velika neprofitna organizacija. Wikipedijina mati Fundacija Wikimedia še vedno vsako...

Slo-Tech - Medtem ko zdravstveni delavci na terenu bijejo bitko za bitko zoper novi koronavirus, poteka še en velik boj na medmrežju, ki se v zadnjih tednih utaplja v pravih in lažnih informacijah o virusu. Google je v tej bitki zavzel doslej redko videno pozicijo, ko iskalnih rezultatov ni prepustil zgolj nezmotljivim(?) algoritmom, temveč je aktivno posredoval. Izvršni direktor Sundar Pichai je zaposlenim poslal okrožnico, v kateri je poudaril, da je ta hip eden izmed velikih trenutkov, ko mora Google upravičiti svojo vlogo in posredovati sveže in zanesljive informacije. Google je temeljito prečistil, kaj vidimo v iskalnih zadetkih.

Kdor išče po novem virusu, bo najprej videl okvirček s povezavami do pomoči in preverjenih informacij na straneh Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Sledijo nasveti za samozaščitno ravnanje in zemljevid prizadetih območij in šele nato iskalnih zadetki. Na prvih straneh najdemo izključno najbolj ugledne vire, torej WHO, CDC, NHS, velike časnike (The...

Slo-Tech - Mozillin glavni vir prihodkov je pogodba z Googlom, po kateri je Google privzeti iskalnik v Firefoxu, Google pa v zameno Mozilli plača 100 milijonov dolarjev. Pred leti je bil to zmagovalni dogovor za obe podjetji, potem pa se je začela stvarnost spreminjati. Prispel je Chrome.

Mozilla je od Googla že dolgo odvisna, za prihodnost te ureditve pa so se začeli bati leta 2008, ko je začel v svet kukati Googlov brskalnik Chrome. Konec leta 2011 je Chrome po priljubljenosti prehitel Firefox in postavilo se je resno vprašanje, ali ima Googlovo vztrajanje pri sodelovanju z Mozillo še smisel. Navsezadnje so dosegli želeno, saj so se razširili v osebne računalnike (Chrome), majhne prenosnike (Chrome OS) in mobilne telefone (Android). Kljub temu...

Wikipedia - Fundacija Wikimedia, ki skrbi za največjo prosto enciklopedijo na svetu Wikipedijo in sorodne projekte, je objavila, da so dosegli cilj 16 milijonov dolarjev zbranih donacij. Zbirati so jih začeli lanskega novembra in si cilj postavili pri 16 milijonih dolarjev. Skupni proračun naj bi v letu 2010/11 znašal dobrih 20 milijonov dolarjev; preostanek bodo dobili od denarja za projekte in licenčnin.

Denar je v teh slabih dveh mesecih prispevalo več kot pol milijona ljudi iz 140 držav, kar je dvakrat več ljudi kot lani. Povprečna donacija je znašala 22 dolarjev, čas zbiranja pa s 50 dnevi rekordno kratek. Z zbranim denarjem bodo poleg operativnih stroškov financirali tudi razširitev...

Google - Google je včeraj razglasil zmagovalce Projecta 10^100, ki se je začel pred dvema letoma. Takrat so javnost pozvali, naj jim pošljejo čim več idej, ki bi spremenile svet. Ljudje iz več kot 170 držav so poslali 150.000 zamisli, izmed katerih so v Mountain Viewu izbrali 16 najboljših, ki so jih postavili na glasovanje. Ljudstvo je spregovorilo in Google je predstavil pet najboljših idej, ki bodo skupno dobile 10 milijonov dolarjev za realizacijo.

Na prvem mestu najdemo Khan Academy, o kateri smo že obširno pisali. Z namenom povečati število predmetov in zagotoviti prevode v najbolj razširjene jezike na svetu prejme dva milijona dolarjev. Na drugem mestu je FIRST, ki promovira znanost in matematiko po svetu s skupinskimi tekmovanji. Da bi...

HotHardware - Wikipedija je dandanes nedvomno eno izmed pomembnejših spletnih mest, saj je prava zakladnica znanja in informacij, tudi če le-te niso popolnoma pravilne. K popularnosti nedvomno veliko pripomore tudi enostavno iskanje po zbirki informacij in znotraj članka, kar seveda ne velja za papirnate enciklopedije z njihovimi kazali.

A če je spletna Wikipedija dodobra konkurirala (in premagala) papirnate izdaje, se jim zdaj pridružuje. Hčerinsko podjetje, PediaPress, bo namreč prodajalo knjige, v katerih bodo natisnjeni članki z angleške Wikipedije, ki vsebuje prek 3 milijone člankov. Možnost naročila se nahaja v levem meniju ob članku, skupaj z opcijo prenosa datoteke PDF oz. možnostjo tiskanja članka. Sprva bodo ponujali le knjige z mehko...

Guardian - Spletna skupnost Wikimedia Foundation, ki skrbi tudi za priljubljeno enciklopedijo Wikipedijo, je zaradi svoje neprofitne narave odvisna od donacij. Vsako leto tako organizirajo veliko akcijo, ko obiskovalce na pasicah na vrhu strani prosijo za kakršnekoli donacije. Poleg podpore uporabnikov jim na pomoč z večjimi zneski priskočijo tudi druge organizacije in podjetja. Google je ta teden prvikrat v zgodovini pomagal Wikipediji, in sicer ji je namenil velikodušna dva milijona dolarjev.

Googlov ustanovitelj Sergey Brin je ob tem dejal, da je Wikipedija eden izmed največjih triumfov interneta. S svojo ogromno zbirko informacij je nepogrešljiv vir za vsakega deskarja na spletu.

Kljub temu še vedno večino prispevkov darujejo navadni uporabniki. Ti so v zadnji akciji, ki se je zaključila januarja, skupno zbrali kar osem milijonov dolarjev, kar je tri četrtine načrtovanih prihodkov za to fiskalno leto.

Gre za lepo gesto in ne nepričakovano, saj Google redno podpira projekte, ki pomagajo...

CNet - Microsoft je javnosti predstavil testno verzijo projekta EntityCube, ki se zgleduje po Wikipediji. V kocki bodo poskušali zbrati biografske podatke o vseh, ki se pojavljajo na spletu. Torej bodo že objavljen material, ki je raztresen po milijonu strani, zbrali na enem mestu. Nato se bo s to zbirko podatkov dalo početi marsikaj zanimivega, na primer narisati bo moč kakšen graf socialne povezanosti in poznanstev, avtomatsko sortirati ljudi po poljubnih kriterijih in podobno.

Microsoft poudarja, da se EntityCube razlikuje od preprostega brskalnika. Tudi slednji sicer lahko najde želene informacije o osebah, a morajo ljudje nato sami preklikati mnogo strani in izluščiti bistvo. Microsoft bo to storil za vas na enem mestu, za razliko od Wikipedije pa se bo omejil pretežno na ljudi.

Slashdot - Wikimedia Foundation je od svojega nastanka stremela za idealom prosto dostopnega znanja in informacij, kar je lahko udejanjila le s primerno licenco, ki je veljala za objavljena besedila. Ob nastanku je bila najprikladnejša GNU Free Documentation License (GFDL), ki pa je sestavljena predvsem z mislijo na programsko dokumentacijo, ne pa članek v Wikipediji, navedke v Wikinavedku ipd. Problemov z obstoječo GFDL je kar nekaj; predvsem pri člankih z ogromno avtorji, kar so v Wikipediji praktično vsi. GFDL tako na primer terja, da je vsakemu navedku besedila, ki je pokrito z GFDL, dodana celotna licenca, kar je moč realizirati v knjigah in na spletu, nemogoče pa v video ali avdio posnetkih ter krajših povzetkih.

Ob nastanku Wikipedije boljše licence še ni bilo, sedaj pa jo imamo, zato bodo počasi migrirali nanjo. Z glasovanjem so namreč odločili, da bo vsa prihodnja vsebina objavljena z dvema licencama: obstoječo GFDL in odslej tudi s Creative Commons Attribution-ShareAlike...

The New York Times - Mozilla Foundation se je lotila še enega zalogaja, kjer bo to pot poskušala razbiti lastniške standarde in javnosti ponuditi odprto rešitev. Gre za standard za video prek spleta, kjer trenutno dominirajo Applov QuickTime, Adobov Flash, Microsoft in Real ter za uporabo svojih formatov tudi pošteno računajo. Za razvoj alternative je na voljo 100.000 dolarjev, ki jih bo skupaj z Wikimedia Foundation porabila za koordinacijo in podporo projekta Theora. Slednja ima trenutno nekoliko slabšo kvaliteto slike od komercialnih formatov in prav to želijo izboljšati. Več o projektu si lahko preberete v prispevkih Christopherja Blizzarda in Mika Shaverja. Pomembno vprašanje pa je, ali bo 100.000 dolarjev zadostovalo in ali bodo projekt podprli tudi založniki.

Slashdot - V času tega pisanja je ta številka že presežena, vendar je te dni angleška Wikipedija dosegla dva milijona vnesenih prispevkov. Drugomiljonski članek naj bi bil posvečen El Hormiguero-u, ki je komik na španski televiziji.

Vendar po zadnjih pregledih poročajo, da se za to "častno" mesto potegujejo kar trije prispevki. Kateri je dejansko na dvamiljontem mestu, bo znano, ko bodo pri Wikimedia Foundation preverili sistemske loge.

Vir

Slashdot -

The Wikimedia Foundation, ki poleg odprte in brezplačne enciklopedije Wikipedia skrbi za še nekaj podobnih projektov, naprimer večjezični slovar Wiktionary, zbirko brezplačnih knjig Wikibooks, zbirko znanih citatov Wikiquote in Wikisource, je objavila, da je Wikipedia presegla milijon člankov.

Wikipedia, ki je začela delovati januarja 2001, je trenutno največja in najhitreje rastoča enciklopedija na svetu s članki v več kot 100 jezikih. Dnevno je dodanih 2.500 člankov, vsaj desetkrat toliko pa jih je dopolnjenih. S takšnim tempom se bo število člankov podvojilo že spomladi. Slashdot.

Ste vedeli, da je transsibirska železnica dolga 9.288,2 km in prečka osem časovnih pasov?