Prijavi se z GoogleID

»

Bliža se usodni datum za GPS

Slo-Tech - Veliko se je govorilo o hrošču Y2K, ki naj bi ob prehodu iz leta 1999 v 2000 povzročil pravo računalniško kataklizmo, pa se na koncu ni zgodilo nič tragičnega. Tovrstnih primerov, ko zmanjka prostora za zapis podatka o času, je še več (na primer leto 2036, leto 2038). Prvi naslednji se bo zgodil 6. aprila letos, ko bo v sistemu GPS zmanjkalo prostora za zapis zaporedne številke tedna. Epoha GPS se je začela 5. januarja 1980. GPS datum shranjuje tudi kot število tednov, ki so pretekli od tedaj, za kar ima na voljo 10 bitov. To pa je premalo, saj 210 (1024) tednov hitro mine.

Prvikrat se je to zgodilo 1. avgusta 1999, naslednjikrat pa se bo 6. aprila letos. To pomeni, da bi bil naslednji teden 1024., česar seveda ne moremo zapisati v 10-bitno spremenljivko celih števil. Štetje tednov gre tedaj zopet z ničle, kar lahko...

20 komentarjev

Samoa in Tokelau preskočila 30. december

BBC - Okoli silvestrovega vsako leto pišemo o takšnih in drugačnih peripetijah z merjenjem časa. Vsakih nekaj let, odvisno od hitrosti upočasnjevanja vrtenja Zemlje, s prestopno sekundo podaljšamo noč, včasih pa se primerijo še večje spremembe. Konec leta je namreč izvrstna priložnost za premikanje po časovnih pasovih. Letos sta se premaknila Samoa in Tokelau, ki sta preskočila petek, 30. decembra. Četrtku je tam sledila sobota.

Datumska meja je navidezna črta, ki poteka približno po 180. poldnevniku in označuje področje, kjer se začne nov koledarski dan. Pri prečkanju meje proti vzhodu moramo koledar...

51 komentarjev

Kako Google upošteva prestopne sekunde na svojih strežnikih

vir: Google
Google - O prestopnih sekundah smo že nekajkrat pisali, običajno tedaj, ko so se pojavile. Gre za dodatne sekunde, ki se dodajo (ali teoretično tudi odvzamejo) ob koncu junija ali decembra ob polnoči (vsakokrat po času UTC), ker vrtenje Zemlje ni povsem stalno. To se pri nas pokaže tako, da času 0:59.59 sledi izredna sekunda 0:59.60, šele nato pa je ura 1:00.00. V vsakdanjem življenju to težav ne povzroča, računalniki pa se tudi prek protokola NTP sinhronizirajo sami. Povzroča pa to probleme Googlu.

Googlovi inženirji so leta 2005 ugotovili, da za občutljivo infrastrukturo podatkovnih strežnikov prestopne sekunde (ko se de facto ena sekunda ponovi oziroma ura skoči nazaj) niso najbolj zaželene....

9 komentarjev

Velika Britanija bi prestavila ure naprej

Časovni pasovi marca 2010

vir: Telegraph News
Telegraph News - Zatem ko je Rusija objavila, da po koncu letošnjega poletja ne bodo prestavili urinih kazalcev nazaj na sončni čas, in bodo tako de facto celo leto uporabljali poletni čas, se podobne ideje porajajo tudi v Veliki Britaniji. Koalicija želi še pred poletnimi olimpijskimi igrami v Londonu leta 2012 sprejeti novo strategijo za turizem, ki bi pomagala pritegniti več turistov. Del te strategije je tudi stalen pomik kazalcev naprej.

Velika Britanija uporablja greenwiški čas (GMT), ki se poleti prestavi za uro naprej (GMT+1). V novem predlogu je zapisano, da bi Britanci poleti uro prestavili še za eno uro naprej (na GMT+2), tako da bi uporabljali isti čas kot kontinentalna Evropa (razen Portugalske in vzhodne Evrope). Ali bo premik veljal tudi pozimi (GMT+1), s čimer bi Velika...

32 komentarjev

Najnatančnejša atomska ura

Postdoktorant in nova atomska ura

Slashdot - Ameriški Nacionalni institut za standarde in tehnologijo (NIST) je predstavil novo atomsko uro, ki se ponaša z naslovom najbolj točne ure na svetu. Srce ure predstavlja en sam aluminijev atom, ki je ujet v kovinski cilinder. Nova ura zgreši eno sekundo v 3,7 milijarde let, kar je dvakrat bolje od dosedanjega rekorda ure, ki je bazirala na...

20 komentarjev

Središče sveta že 125 let v Greenwichu

Observatorij v Greenwichu

BBC - Stari Grki so postavili Evropo za središče sveta in v nekaterih ozirih to še vedno velja. En tak ostanek evropocentrističnega pogleda je ničelni poldnevnik, ki poteka skozi Greenwich v Veliki Britaniji že 125 let. Prav te dni je 125. obletnica Mednarodne meridianske konference, ki je potekala oktobra 1884 v ZDA. Na njej so uzakonili časovni format sveta, kot ga uporabljamo še danes.

Za razliko od ekvatorja, ki ga definira že topologija Zemlje, je ničelni poldnevnik povsem arbitrarno določen. Do 19. stoletja je veliko držav in celo posameznih mest uporabljalo svoje verzije lokalnega časa, ki so poskrbele, da je...

6 komentarjev

Trk ob 13:30

LCROSS

vir: NASA
NASA - LCROSS, oziroma Lunar CRater Observation and Sensing Satellite, je Nasin projekt katerega cilj je iskanje vode na površju, oziroma tik pod površjem Meseca. Naš edini naravni satelit naj bi namreč skrival vodo, najveretneje v trdi obliki. Ob 13:30 po lokalnem času, bo na Lunino površje treščila raketa, ki je satelit ponesla v vesolje. Ob trku bo napravila velik krater, obenem pa v "nebo" pognala ogromne količine prahu. 6 minut kasneje bo na Lunino površje na isto mesto treščila še sonda, ki bo v času padanja opravila analize tega prahu, oziroma delcev, zbrala vse podatke in jih poslala na Zemljo pred uničenjem. Najbolj zanimivo pri tem poskusu je to, da bo ves ta prah, ki bo nastal ob...

66 komentarjev

Tudi letos sekundo daljša najdaljša noč

Slashdot - Po treh letih bomo spet našemu merjenju časa dodali prestopno sekundo, da bo naš čas čim bližje sončnemu, so izračunali v IERS. Problem je zelo enostaven. Zemljin dan po stari definiciji sekunde traja 86.400 sekund in kljub temu da od leta 1967 eno sekundo določa 9.192.631.770 period EM-sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133, je lepo, da je sonce v zenitu res točno ob dvanajstih (če smo seveda na 15. poldnevniku za srednjeevropski čas). Ker se Zemlja počasi ustavlja, je potrebno univerzalnemu času UTC bolj ali manj periodično dodajati prestopne sekunde, kar se lahko zgodi 30. junija ali 31. decembra. S tem poskrbimo, da je UTC manj kot 0,9 sekunde oddaljen od pravega sončnega časa UT1. Mednarodni atomski čas TAI upočasnjevanja ne upošteva, zato se vsakokrat za sekundo oddalji od UTC. Prihodnje leto bo razlika znašala že 34 sekund.

Od leta 1972, ko dodajamo prestopne sekunde, smo tako skupaj dodali 23 sekund. Zadnjikrat smo to...

17 komentarjev

Sekundo daljše silvestrovanje

Razlika med UT1 in UTC

vir: Wikipedia
Slo-Tech - Ne vem, če ste opazili, vendar je bil včerajšnji silvestrski večer eno sekundo daljši od običajnih, tako da ste lahko praznovali še sekundo dlje. Navadno zadnji sekundi leta po času UTC 23.59:59 je namreč sledila še prestopna sekunda, označena kot 23:59:60. Za vse trezne in vedoželjne še nekaj teorije.

Čeprav se zdi merjenje časa trivialno opravilo, je na svetu več kakor 500 atomskih ur v različnih laboratorijih na vseh kontinentih, ki merijo in izračunavajo, koliko časa je poteklo. Ker je od natančnega merjenje časa odvisno naprimer delovanje GPS-a in varnost bančnih transakcij, to niti ni tako neumno, kot se sliši. Rezultat njihovega dela je mednarodni atomski čas ( TAI), ki...

33 komentarjev

Tisočkrat natančnejše ure

Profesor Gill s svojo ekipo

Slo-Tech - Profesor Gill s svojo ekipo v Britanskem nacionalnem laboratoriju za fiziko (NPL) obljublja revolucijo pri natančnem merjenju časa. Z nanovo razvito tehniko so dosegli trikrat natančnejše merjenje časa od trenutno najnatančnejših atomskih ur, tehnologijo pa obeta izboljšanje vsaj za faktor tisoč.

Leta 1955 so v tem istem laboratoriju razvili atomsko uro, ki deluje na osnovi absorpcije mikrovalov v cezijevih atomih. Takrat revolucionarna tehnika je omogočila...

47 komentarjev

Sončevi nevtrini

BBC - Znanstveniki so z 99.999 odstotno verjetnostjo dokazali, da nevtrini, ki jih Sonce odda, na poti do Zemlje spremenijo svoj tip. S tem dokazom so razložili že 30 let trajajočo uganko, zakaj tako malo nevtrinov pride do Zemlje. Podatke za to trditev so dobili v kanadskem observatoriju za nevtrine v Sudburyju. Observatorij je pravi arhitektonski čudež, saj je v obliki 22-meterske krogle (nekje ekvivalent desetnadstropni stolpnici) ter potopljen 100 metrov pod zemljo. V krogli je 1000 ton ultračiste težke vode, ki obkroža še dodatno maso zelo čiste navadne vode - vse to, da zmanjšajo sevanje na absolutni minimum ter zaznajo en nevtrino na uro. S tem objektom so lahko raziskovalci ugotovili, da je število elektronskih nevtrinov, ki pridejo do Zemlje, le del števila, ki jih odda Sonce (okoli 30 odstotkov), kar je, tako pravijo oni, čisti dokaz za to, da nevtrini spreminjajo svoj tip na poti do našega planeta. Klik!

11 komentarjev