Nature - Inženirji z MITja so postavili nov mejnik v snovanju čipov iz ogljikovih nanocevk: zgradili so 16-bitni programabilni mikroprocesor s 14.000 tranzistorji, ki zna izpisati "Hello World!"

Moorov zakon je že v fazi leta na smetišče zgodovine, saj prihajamo do skrajnih meja polprevodniških vezij na osnovi silicija. Med bolj obetajočimi nasledniki je tehnologija ogljikovih nanocevk, ki pa se v tem trenutku še vedno sooča z vrsto zahtevnih preprek. Za novo stopnico v njenem razvoju so zopet poskrbeli v ekipi Maxa Shulakerja z MITja - prav tistega, ki je pred dobrim mesecem dni pokazal rezino s prvimi monolitnimi 3D čipi. Tokrat so zgradili polno programabilen mikroprocesor s tranzistorji iz...

IEEE Spectrum - Na srečanju agencije DARPA v Detroitu so pokazali prvo monolitno tridimenzionalno integrirano vezje, napravljeno na proizvodni liniji komercialne livarne. Dosežek je dodatno zanimiv, ker računsko logiko sestavljajo tranzistorji iz ogljikovih nanocevk, pomnilnik pa je RRAM, napravljen iz memristorjev. Gre za enega od projektov v ambicioznem Darpinem programu Electronics Resurgence Initiative, s katerim želijo korenito spremeniti načine snovanja in proizvodnje elektronskih komponent.

Ob omembi 3D čipov danes nihče več ne bo posebno vznemirjen, saj jih že imamo v širši uporabi, na primer v pomnilniku flash. Napravijo jih tako, da posamezne sloje silicija zlagajo v višino in jih med seboj povežejo s kontakti (through-silicon vias ali TSVs). Grda...

IBM - Raziskovalcem iz IBM-a je uspelo doseči pomemben preboj v razvoju tranzistorjev, ki odpira možnost zamenjave silicija z ogljikovimi nanocevkami, kar bo omogočilo nadaljnji miniaturizacijo in pospešitev čipov. Dosežek so danes objavili v prestižni znanstveni reviji Science, kar priča o odmevnosti odkritja.

Pri zmanjševanju litografije postajajo čedalje pomembnejši kvantni efekti, zaradi katerih se tranzistorji vedejo vedno manj kot tranzistorji. V klasičnih tranzistorjih se pojavi problem uhajanja elektronov iz vrat v kanal, ki mora biti čim manjše. Ogljikove nanocevke so privlačna alternativa za silicij, a imajo svoje pomanjkljivosti. Ena izmed njih je naraščajoča upornost pri miniaturizaciji kovinski kontaktov. Da bi lahko...

PhysOrg.com - Grafen je, poleg germanija, že nekaj časa v mislih razvijalcev čipov kot potencialni nadomestek za silicijeve polprevodnike. Zamenjava silicija bo v nekaj letih nujna, saj bomo sicer imeli vedno požrešnejše oz. komaj kaj hitrejše procesorje. IBM je že predstavil tranzistorje iz grafena, ki so tekli pri kar 100 GHz, zdaj pa je odkrit tudi način, kako iz grafena izdelati kar vezja.

Grafen je velikanska molekula, sestavljena iz ogljikovih atomov, ki je ravninske, dvodimenzijske narave. Med seboj se vežejo obroči iz šestih atomov, po celotni ravnini pa lahko teče električni tok. Zato grafit, ki je sestavljen iz plasti grafena, elektriko prevaja le v eni ravnini, medtem ko je v drugih, nanjo pravokotnih, ne. Profesorja z Univerze...

Heise - Honda Research Institute USA in raziskovalce z Univerze Purdue poročajo o novem odkritju pri razvoju ogljikovih nanocevk, ki naj bi v prihodnosti zamenjale klasične silicijeve čipe. Nanocevke so bodisi polprevodniške bodisi kovinske, kar je odvisno od razmerja (n,m), ki označuje število enotskih vektorjev v dveh dimenzijah v kristalni rešetki grafena. Če sta indeksa n in m enaka, je nanocevka kovinska, kar pomeni, da prevaja električni tok do tisočkrat bolje od bakra. In takšne potrebujemo. Problem je, da pri izdelavi nanocevk hkrati nastane tudi kopica polprevodniških nanocevk, ki za naš namen niso uporabne in jih je...

bit-tech.net - Spet je tisti čas v mesecu, ko dobimo nove obljube o nekajkratni povečavi zmogljivosti baterij. Tokrat raziskovalci, ki delajo z litijem, žveplom in ogljikovimi nanocevkami, obljubljajo približno trikratno povečanje kapacitet baterij v primerjavi s trenutno običajnimi litij-ionskimi. V primerjavi s povprečnimi 500 Wh na kilogram li-ionskih baterij naj bi nove ponujale 1200 Wh/kg, kar bi pomenilo prej omenjeno trikratno večjo kapaciteto oz. manjšo in lažjo baterijo z enako zmogljivostjo. Večjo gostoto energije dosežejo z zamenjavo pozitivne elektrode, ki je v primerjavi z li-ionskimi baterijami po novem iz ogljikovih nanocevk, ki jih med seboj izolira...

TG Daily - Raziskovalci na Univerzi v Nottinghamu se pospešeno ukvarjajo z razvojem molekularnega pomnilnika iz ogljikovih nanocevk, ki bi imel hitrost dinamičnega pomnilnika brez nadležne izgube podatkov ob izgubi napajanja. Ideja je preprosta. Dve nanocevki z malenkostno razliko v premeru bosta koncentrično nameščeni, podobno kot ruske matrjoške. Ko bo skozi zunanjo tekel električni tok, se bo notranja cevka spustila niže in dotaknila vezja na dnu, z čimer bo zapisana logična enica. Ko bo cevka dvignjena, stika ne bo in zapisana bo ničla.

V teoriji bo pomnilnik odporen na izgubo napajanja, saj so podatki zapisani s fizičnim premikom objekta, prav tako pa naj ga veliki pospeški, recimo ob padcu na tla, ne bi iztirili. Prvi modeli naj bi dosegali hitrosti sedanjega DRAM-a, v prihodnosti pa naj bi tako odpadla potreba...

Discovery News - Raziskovalci Kalifornijske Univerze v Los Angelesu so razvili umetno mišico, ki proizvaja elektriko. V prihodnosti bi lahko z njeno pomočjo izdelali hodeče robote ali pa napredne proteze, poroča Discovery News.



Qibing Pei, znanstvenik omenjene univerze in avtor raziskave, ki je bila objavljena v januarski izdaji Advanced Materials je povedal, da je njegova skupina z uporabo ogljikovih nanocevk kot elektrod izdelala umetno mišico. Za razliko od ostalih umetnih mišic, se ta, ko skoznjo spustijo električni tok, raztegne za več kot 200 odstotkov.
V primeru, da določene nanocevke odpovejo, se območje okoli njih samodejno izklopi, ker postane neprevodno in tako prepreči okvaro večjega dela umetne mišice....

News.com - V sledenju Moorovemu zakonu se raziskovalne ekipe, ki razvijajo nove procesorske tehnologije, pri zmanjševanju elementov soočajo s problemi, ki se pojavijo šele na submikronskem nivoju. Eden od teh je tudi povečevanje upornosti prevodnih elementov med polprevodniškimi deli. V ta namen sedaj pri Intelu razvijajo ogljikove nanocevke.

Prehod iz aluminija na baker v devedesetih je sicer omogočil nadaljni razvoj zaradi boljših prevodnih lastnosti samega materiala, vendar pa trenutni velikostni razred povzroča upornost že na nivoju atomov. Ogljikove nanocevke zaradi drugačnega principa prevajanja (elektronski oblak, ki obdaja cevke) omogočajo boljšo prevodnost ob hkratnih zmanjšanih izgubah (in segrevanju). Kljub obetajočim lastnostim pa prehod zavira predvsem nezmožnost izdelave enako dolgih in prevodnih nanocevk.

Več tukaj.

Slo-Tech - Mitsubishi je predstavil rešitev za vse, ki ste se naveličali igranja (predvsem strateških) iger na monitorju. DiamondTouch na prvi pogled ni nič drugega kot navadna miza, v bistvu pa gre za na dotik občutljivo površino, na katero se projicira slika. Na njem lahko igra več igralcev, pri tem ima vsak igralec svoj sprejemnik, ki zazna kdaj se določen igralec dotakne površine mize. Poleg tega ima še napravo za prepoznavanje govora, kar dodatno olajša upravljanje igre. Mitsubishi DiamondTouch je na voljo v dveh dimenzijah, in sicer z diagonalo 32 oziroma 42 palcev.



Več o si lahko preberete v izvorni novici na strani IGN.com, kjer si lahko ogledate tudi video o njegovem delovanju.

Nature - NRAM je nova vrsta pomnilnika, ki ga sestavljajo ogljikove nanocevke in je glede na tale članek v fazi pripravljanja na proizvodnjo.

Pomnilnik uporablja ogljikove nanocevke za zapisovanje ničel in enic in je po besedah razvijalcev do desetkrat hitrejši od flash pomnilnika, obenem pa omogoča tudi večjo gostoto zapisa - zaenkrat je možno na ploščo premera 13 centimetrov spraviti 10 gigabitov podatkov. Ima seveda tudi to lepo lastnost, da se ob prekinitvi napajanja podatki obdržijo. Prvi prototipi naprav s to vrsto pomnilnika se pričakujejo v letu 2006.

Inštitut Jožef Stefan - Raziskovalna skupina z odseka za kompleksne snovi pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihajlovića je pred kratkim poročala o odkritju nove vrste nanostrukturiranih enodimenzionalnih materialov. Enostavna sinteza teh polimerom podobnih struktur, sestavljenih iz skupkov atomov (klastrov), ki so povezani v dolge verige (Molibdenum cluster polymers, v nadaljevanju MCP), premošča mnoge pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo pri izdelavi in pripravi prototipnih ogljikovih nanocevk v komercialne namene. Za slednje je pri MCP-jih poskrbelo podjetje Mo6, ki za tržišče trenutno lahko pripravi več 10g MCP-jev tedensko.

Slashdot - Z mikrovalovi, s kakršnimi so se doslej grele pice in in druge jedi, bodo morda kmalu proizvajali tudi jeklo.

Namesto ur segrevanja v visokih pečeh "mikrovalovna pečica" stali rudo v minuti in porabi veliko manj energije. Tudi sicer je stroškov in svinjarije precej manj. Iz mešanice železove rude in premoga (ne koksa!) naj bi nastalo jeklo, tako da bi celo odpadel dosedanji dvofazni način pridobivanja jekla -- najprej plavž, potem še elektropeč.

Stvar je slišati logična, je pa lahko posredi še tudi kakšna neomenjena težava. Očitno je za radikalna izboljšanja prostor tudi še v tradicionalnih industrijah.

Sami po sebi se tudi postavljata (vsaj) dve vprašanji. Bo nekaj takega potem mogoče za vsako kovino? In še: Potem bi relativno lahko postavili plavže na Luni, Marsu, asteroidih. Ker zlasti na slednjih je rud v izobilju.

Link! MTU

UniSci - Vse od odkritja nanocevk pred kakim desetletjem znanstveniki raziskujejo možnosti, ki jih odpira uporaba teh cevk iz čistega ogljika. Ena od najnovejših možnosti uporabe je zanimiva tudi za nas, ki si prizadevamo čimbolj spustiti temperaturo procesorja. Znanstveniki z univerze v Pennsylvanii so prišli do odkritja, da majhen dodatek teh nanocevk termalnemu epoxyju poveča njegovo trdnost za 3.5 - krat, hkrati pa poveča tudi njegovo toplotno prevodnost. Več o tem si preberite tukaj.