Space - Poskus Indije, da bi postala četrta država, ki je kontrolirano pristala na Mesecu, se je očitno ponesrečil, saj so s pristajalnikom Vikram v fazi spusta izgubili povezavo.

Julija je proti Mesecu poletela indijska misija Čandrajan 2. Sestavljajo jo istoimenska orbitalna sonda, pristajalnik Vikram ter rover Pragjan. Indijci so nameravali s tem projektom postati četrta država - za ZDA, Rusijo in Kitajsko - ki bi mehko spustila napravo na naš naravni satelit. Pri tem so si zadali težjo nalogo od prejšnjih pristankov, saj so cilj postavili v bližino južnega pola, da bi tako lažje proučili zaloge (zamrznjene) vode, ki se tam nahajajo in bodo ključen vir za prihodnje stalne človeške postojanke.

Toda pristanek je po doslej zbranih podatkih očitno spodletel. Spust je

The Verge - Iz Nase so sporočili, da bosta dvojico ameriških astronavtov, s katero naj bi se leta 2024 vrnili na Luno, sestavljala moški in ženska. Posledično so program poimenovali Artemis (Artemida), po sestri boga Apolona. Za njegovo izvedbo obenem letno želijo dodatno poldrugo milijardo dolarjev.

Ko je konec marca ameriški vrh presenetil z najavo, da bodo ZDA močno pospešile program vračanja astronavtov na Mesec in želijo tja leteti že leta 2024 namesto 2028, nam podrobnosti še niso znali pojasniti. Za konkretiziranje sprememb so si vzeli mesec in pol ter v ponedeljek na kongres naslovili prošnjo za dodatnih 1,6 milijarde ameriških dolarjev sredstev v fiskalnem letu 2020. (To je sicer manj kot desetina od siceršnjih 21 milijard...

Slo-Tech - Kitajski vesoljski program uresničuje ambiciozne napovedi, saj je plovilo Chang’e-4 v četrtek zjutraj uspelo pristati na oddaljeni strani Meseca. Gre za prvi nadzorovani pristanek na oddaljeni strani Meseca v zgodovini. Gre za naslednika misije Chang’e-3, ki je pred petimi leti pristala na Mesecu.

Oddaljena stran Meseca se tako imenuje, ker je večine z Zemlje nikoli ne vidimo. Mesec kroži okrog Zemlje tako hitro, kakor se vrsti okrog svoje osi. Zaradi tega nam kaže vedno isto stran. To ni nič posebnega, saj se zgodi vedno, kadar imamo na razpolago dovolj časa. Z Zemlje lahko vidimo 59 odstotkov površine Meseca (ob različnih časih), ker se Mesec nekoliko guga - pojavu pravimo libracija. Oddaljena stran Meseca je torej...

Slo-Tech - Pred 55 leti je Kennedy v znamenitem govoru v Houstonu jasno začrtal ameriško vesoljsko pot z besedami, da bodo še pred iztekom desetletja stopili na Mesec. Rodil se je program Apollo, ki je svoj vrhunec dosegel leta 1969 z misijo Apollo 11 in s pristankom prvih dveh ljudi na Luni. Toda pred natanko 50 leti, 27. januarja 1967, je bila usoda programa precej negotova. Že prva misija, tj. Apollo 1, se je predčasno končala z veliko katastrofo, ki je terjala smrt vseh treh članov posadke (Virgil Grissom, Edward White, Roger Chaffee). To so bili prvi ameriški astronavti, ki so umrli med misijami.

Ironično je, da so prvi ameriški astronavti umrli med suho vajo brez goriva, vzrok smrti pa je bila zadušitev. Apollo 1 bi bil...

Slo-Tech - Blue Origin, ki razvija raketo in kapsulo za let v vesolje, je danes ob 16.35 uri uspešno izvedel še četrti preizkus mehkega vračanja prvostopenjske rakete in kapsule. Raketa New Shepard je poletela z izstrelišča v Texasu in dosegla višino 101 kilometer, kar je tik nad Kármánovo linijo, nato pa varno in mehko pristala na mestu izstrelitve.

New Shepard je poganjal motor BE-3, ki kot gorivo uporablja tekoči vodik, kot oksidant pa tekoči kisik. Raketa se je od kapsule ločila po 2:45 minutah, po približno treh minutah in pol pa sta dosegli najvišjo točko leta. Raketa se je na Zemljo varno vrnila z uporabo posebnih zakrilc (wedge fins), zračnih zavor in v sklepni fazi potisnikov, tako da je bil pristanek mehak. Podobno se je tudi kapsula mehko dotaknila teksaške puščave, saj sta jo ustavili dve...

BBC - Ameriška vesoljska agencija NASA je danes ob pol šestih zjutraj po slovenskem času v vesolje izstrelila plovilo brez posadke, ki se imenuje LADEE (Lunar Atmosphere and Dust Environment Explorer). LADEE gre torej na Luno oziroma, če smo povsem natančni, v njeno orbito, kjer bo krožil vsaj 100 dni (upajo pa na več mesecev delovanja). Pristal pa na površju ne bo.

LADEE so izstrelili s ploščadi na Wallops Islandu v Virginiji, od koder misij proti Luni doslej še niso izstrelili. V vesolje ga je ponesla raketa Minotaur V, do Lune pa bo potoval en mesec, potem pa se bo še toliko časa utirjal v pravilno orbito. Tam bo potem deloval vsaj tri mesece.

S to misijo, ki je vredna 280 milijonov dolarjev, bo NASA pridobila dodatne...

The Wall Street Journal - Sinoči je v 82. letu starosti umrl ameriški astronavt Neil Armstrong, prva oseba, ki je imela l. 1969 čast stopiti na Mésec v okviru ameriške misije Apollo 11. Smrt je nastopila zavoljo zapletov po operaciji srčne zaklopke, ki so jo zdravniki opravili pred tremi tedni.

Armstrong je bržkone najbolj znan po stavku "That's one small step for [a] man, one giant leap for mankind.", kar so bile tudi njegove prve besede po sestopu na Luno. V resnici je bil izjemno skromen in zaseben človek, ki ni pretirano maral ne novinarjev na javnega nastopanja, slava pa mu nikoli ni ugajala ali stopila v...

PC Magazine - Evropski raziskovalci so v trezor pod švicarskimi Alpami blizu mesta in smučarskega središča Gstaad zakopali časovno kapsulo, ki bo varno spravljena za 3,5-tonskimi vrati vsaj naslednjega četrt stoletja. Vanjo so shranili podatke za dešifriranje preteklih in aktualnih digitalnih formatov, tako da jih bomo lahko brali tudi v prihodnosti. Zaradi tega se projekt imenuje tudi digitalni genom.

Gre za zaključek štiriletnega projekta Planets, v katerem je sodelovalo 16 evropskih knjižnic, arhivov ter raziskovalnih ustanov in ki ga sofinancira Evropska unija v sklopu šestega okvirnega programa.

Projekt je vzpodbudila kratkoživost informacij, ki jih ustvarjamo v modernem svetu. Čeprav je na svetu približno 100 GB podatkov na...

New Scientist - V torek, 8. 9., je zasedala skupina strokovnjakov (panela), ustanovljena maja tega leta s strani zdajšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame, pod vodstvom bivšega izvršnega direktorja podjetja Lockheed Martin Normana Augustina. Namen njene ustanovitve je pregledati načrte NASE glede človeških odprav v vesolje. Čeprav zaključno poročilo še ni pripravljeno, je vseeno poslan povzetek na sedež NASE in v Belo hišo. Glavna ugotovitev panela je ta, da NASA brez dodatnega denarja ne bo mogla poslati človeške odprave dlje kot do nizke zemeljske orbite in da je Bushev ukaz, da se NASA vrne na Luno do leta 2020 brez drastičnega zvečanja proračuna popolnoma nerealen. New York Times pravi, da...

Slashdot - Ob 40. obletnici prvega pristanka človeka na Luni, ki se je zgodil 20. julija 1969 v okviru odprave Apollo 11, so pri Googlu v 5. različici programa Google Earth nadgradili možnosti ogleda našega naravnega satelita. Nadgradnja omogoča neomejeno navigacijo po 3D modelu Lune, enako kot smo to doslej počeli v primeru našega planeta. Karta površja Lune je precej izboljšana, dodane pa so tudi različne fotografije, video posnetki, z zvokom opremljeni vodeni sprehodi po mestih pristankov (glas so posodili astronavti Apollo odprav) ter 3D modeli modulov, vozil in druge opreme, ki se je znašla na površju Lune.

Boston Herald - Čez točno en teden bomo praznovali 40. obletnico pristanka prvega človeka na Luni, dogodka, ki si ga je v živo ogledalo kar 500 milijonov ljudi, kar je bil za takratni čas svojevrsten dosežek. Na srečo bomo vsi, ki smo zaradi mladosti prenos zamudili, lahko občutke staršev podoživeli s 40 letno zamudo. Stran WeChooseTheMoon.org bo zaživela v četrtek, 90 minut pred vzletom rakete Saturn V, ki je v vesolje ponesla astronavte misije Apollo 11. V pravilnih časovnih razmakih se bo na strani prikazovala pot kapsule v Lunino orbito, pristanek in prvi korak Neila Armstronga na drugem nebesnem telesu. Na strani bodo prikazovali tudi originalne videoposnetke ločevanja pristajalnega plovila od...

ScienceDaily - Danes so uradno objavljeni prvi posnetki nasine sonde Lunar Reconnaissance Orbiter Camera (LROC), ki je utirjena okoli Meseca. V sondo sta vgrajena 2 senzorja za snemanje površja od blizu z ločljivostjo do 1 metra in senzor za snemanje večjih površin Lune v šestih frekvenčnih območjih. Utiritev sonde je začetek nasinega programa vrnitve na mesec, ki v končni fazi planira.... Hmm... Niso še čisto točno povedali, vsekakor pa je želja Nase stalna človeška postojanka na Luni.

Sonda je narejena z dvema namenoma:
- določiti kraje pristanka prihodnjih lunarnih misij;
- posneti pola tokom...

NASA - Včeraj (1. oktobra) je ameriška agencija za aeronavtiko in vesolje, bolj znana pod imenom NASA, praznovala svoj 50. rojstni dan. Ustanovljena je bila 1. oktobra 1958 leta z namenom razvoja vesoljskega programa in izvajanja dolgoročnih raziskav v civilnem in vojaškem letalstvu. Njen moto se še danes glasi "napredek za vse".

NASA se ponaša z številnimi uspešnimi vesoljskimi odpravami, med katerimi je še danes verjetno največji uspeh pristanek človeka na Luni v programu Apollo. Med ostalimi velikimi dosežki lahko omenimo tudi programa Skylab in Shuttle, odpravi Voyager in Hubble space Telescope (HST) ter serijo uspešnih odprav na Mars, Jupiter in...

Independent - NASA je objavila prve informacije v zvezi s postojanko na Luni, ki jo ima v načrtu zgraditi do leta 2024, poroča Independent. Gre za prvo oporišče s človeško posadko (na njej naj bi astronavti prebivali do 6 mesecev), ki bi služilo kot nekakšna vmesna postaja za polete globlje v vesolje, predvsem Mars. Amerika naj bi se tako vrnila na Luno, prvič po decembru 1972 (Apollo 17). Baza naj bi bila locirana na južnem polu, predvsem zarad obsijanosti s Soncem, ki traja kar 3/4 leta. Vrednost projekta se ocenjuje na nekaj sto milijonov dolarjev, sofinancirala pa ga bo tudi Evropa, Rusija, Japonska ter Kitajska.




Več si lahko preberete v izvorni novici, razpisal pa se je tudi Guardian.

Čez 30 let se bomo torej na nedeljski izlet odpravili na Luno.

The Register - NASA se je odločila investirati 600.000 USD v razvoj posebnih zračnih vreč, ki bi naj v bližnji prihodnosti zamenjale toplotne ščite, ki se trenutno uporabljajo za zaščito pred visokimi temperaturami ob ponovnem vstopu v atmosfero.

Ideja, ki je bila zasnovana pri Andrews Space v Seattlu, temelji na zamisli, da bi te vreče neprestano izpuščale zrak in tako ustvarile film plina, ki bi nato odvajal vročino stran od plovila.

Sam razvoj ima še kar precejšnjo pot pred sabo, saj se morajo znanstveniki spopasti z izzivom izdelave dovolj trpežnega materiala, ki bo preživel velike obremenitve in se ne bo strgal.



Več informacij v izvirni novici.

Slo-Tech - Včeraj je minilo 35 let, odkar je prvi človek pohodil Luno. Misija se je začela 16. julija 1969, ko so Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin zapustili Zemljo. 20. julija je Armstrong postal prvi človek, ki se je sprehodil po Luni, sledil mu je Aldrin, Collins pa je ostal v orbiti nad Luno. Astronavti so se varno vrnili na Zemljo štiri dni za tem. Klik!

Obletnica pristanka na Luni je gotovo bolj odmevna, še bolj aktualen pa je morda pristanek plovila Viking 1 na Marsu, ki se je prav tako zgodil na včerajšnji dan, leta 1975. Viking 1 je kmalu za tem na Zemljo poslal slike površja Marsa, ki še danes velja za enega izmed planetov našega osončja, na katerem bi lahko bilo življenje. Klik!

In še ena obletnica: včeraj je minilo 60 let od neuspešnega poskusa atentata na Adolfa Hitlerja. Klik!

Da pa ne bi govorili samo o včerajšnjem dnevu, še današnja obletnica: leta 1970 je po 11. letih gradnje bil dograjen Asuanski jez, kot poslednica dogovora Egipta in Sudana o skupnem...

EBN -

Procesorski gigant Intel Corporation danes praznuje svojo 35. obletnico obstoja, ki jo bodo proslavili s posebno slovesnostjo v Santa Clari, Kalifornija, na sedežu podjetja.

Intel sta leta 1968 ustanovila Gordon Moore, znan po Moorovem zakonu, sedaj častno upokojen predsednik, in Andy Grove, še vedno aktivni predsednik podjetja. Na prireditvi bosta skupaj s Craigom Barrettom in Paulom Otellinijem zakopala posebej v ta namen pripravljeno časovno kapsulo, v kateri bodo 300 mm silicijeva rezina iz oregonske tovarne, mikroprocesor s Kitajskega in kostariški časnik. Kapsula je zgrajena iz posebnega oljčnega lesa iz Izraela, kjer ima Intel proizvodni obrat. Kapsulo bodo slovestno odprli leta 2018 na 50. obletnici ustanovitve.

Letošnje leto Intel praznuje še dva mejnika: 25. obletnico predstavitve x86 procesorja in 10. obletnico predstavitve Pentiuma. Klik!