Slo-Tech - O podpori HTML5 v različnih brskalnikih je bilo prelitega že toliko črnila, da bi pomislili, da gre za uveljavljen standard. HMTL5 je resda uveljavljen, standard v najbolj rigoroznem pomenu besede pa je postal šele včeraj. Konzorcij za svetovni splet (W3C) je standardu HTML5 dal status priporočeno (recommendation), kar je v W3C oznaka za polnokrven standard. Celoten opis obsega 1370 strani!

Predhodna verzija HTML 4.01 je izšla davnega leta 1999, ko je bil internet povsem drugačen. Dolgih petnajst let smo čakali na novo verzijo, ki je bila v razvoju zadnjih osem let, vmes pa je W3C...

Ars Technica - Mednarodni konzorcij W3C, ki pripravlja ključne tehnične standarde za delovanje svetovnega spleta, je ta petek izdal prvi delovni osnutek standarda EME (Encrypted Media Extensions), beri DRM-ja za brskalnike. Delovna skupina, v kateri sedijo po en predstavnik Googla, Microsofta in Netflixa, je torej svoje delo zaključila uspešno in tudi razmeroma hitro, saj so začeli pred borimi štirimi meseci.

EME je precej abstrakten standard, ki sam po sebi ne vsebuje nobene DRM implementacije, ampak zgolj definira javascript vmesnik (API) za njegovo uporabo....

Google - Googlov inženir Ian Hickson je povedal, da je HTML5 zadnja verzija standarda, ki ima številko verzijo ob imenu. Odslej bo namreč HTML obstajal kot živi standard, ki se bo sproti prilagajal zahtevam in novostim. Hickson pravi, da so se tako odločili zaradi povečane potrebe po novih funkcionalnostih v standardu HTML5, ki še nekaj časa ne bo dokončan. Ker je težko definirati, kaj točno HTML5 naj bi bil, bodo opustili poimenovanje HTML5 in tudi naslednikov ne bodo več številčili.

Najava je nekoliko smešna, saj smo ravno ta teden dobili nov logotip HTML, ki jasno izkazuje številko pet. Zlobni...

CNet - Kljub relativni neaktivnosti Microsofta pri reševanju težav oz. določanju rešitev v najnovejši različici standarda HTML5, so se odločili aktivno vključiti v proces določanja standarda. Ustanovili so delovno skupino, ki bo dodobra pregledala zasnovan osnutek standarda, izpostavila težave, zastavljala vprašanja, v prihodnje pa računajo tudi, da bodo pripomogli k projektu z odgovori. Slednjih je trenutno veliko manj kot vprašanj, ki si jih je moč skupaj s predlogi ogledati na W3C listi. S HTML5 bo splet postal mnogo bolj prijazen spletnim aplikacijam, ki so vedno bolj v porastu, v teoriji pa tudi avdio in video vsebinam.

Kljub neaktivnosti Microsoftovo delo ni izključeno iz projekta HTML5, saj je vanj vključena Microsoftova tehnologija ContentEditable, ki uporabnikom omogoča spreminjanje spletne strani v brskalniku. Obenem Internet Explorer 8 podpira že kar nekaj HTML5 funkcij, kot so Cross Document Messaging, Cross Domain Messaging, in Ajax Navigation. Vseeno so pazljivi s trditvami...

bit-tech.net - Ena izmed glavnih oglaševanih prednosti pravkar predstavljenega Firefoxa 3.5 je podpora <video> in <audio> oznakam, ki bi podpirale zvočne in video vsebine brez potrebe po dodatkih, kot je Adobe Flash. A zataknilo se je pri izbiri kodeka, s katerim bi bile vsebine zakodirane in za katerega bi bil v brskalnike vgrajen dekoder. W3C konzorcij je namesto bolj popularnih MP3 in h.264 izbral OGG Vorbis za zvočne in OGG Theora za slikovne zapise, ker sta oba za uporabo na voljo brez licenčnin, kar pa ne velja za konkurenta MP3 in h.264. A kot ponavadi se vsi vpleteni niso mogli zediniti pri tej odločitvi, saj Apple v QuickTime, ki ga uporablja za predvajanje multimedijskih vsebin v Safariju, ni želel vključiti podpore za OGG Theoro zaradi pomanjkanja strojnega pospeševanja in negotovosti okrog patentov.

Po drugi strani Mozilla in Opera nočeta niti slišati o podpori h.264 zaradi oderuških licenčnin. Google je sicer v Chrome vključil obe možnosti, tako OGG Theoro kot h.264, a tega zaradi...

Slashdot - Konec letošnjega leta se izteče veljavnost standarda XHTML 2 in kot so sklenili pri Konzorciju W3C, ga ne nameravajo podaljšati. Razpustili bodo ekipo, ki skrbi za zanj (XHTML 2 Working Group), s čimer želijo več pozornosti nameniti HTML 5, ki bo odslej priporočeni standard. XHTML je XML-verzija HTML, ki so jo začeli razvijati v devetdesetih letih, ko je kazalo, da bo XML prihodnja oblika spletnega formata. Uradno so delovni skupini za XHTML 2 in HTML 5 ustanovili marca 2007, a ker sta skupini veliko razvoja posvetili podobnim stvarem in ker je trg za XHTML 2 preprosto premajhen, ga bodo odstrelili. Več o prihodnosti XHTML si lahko preberete tudi v pogosto zastavljenih vprašanjih. Klik!

Gizmodo - Največji ponudnik video vsebine, stran YouTube, zadnje čase širi svojo ponudbo. Najprej so se spajdašili z Appleom in prekodirali vso svojo vsebino v format h.264, ki ustreza uporabnikom Apple TV-ja, zdaj pa boste lahko tarnanje vaših čustvenih prijateljev spremljali kar z vašega mobitela. Tukaj je namreč YouTube Mobile - predelava strani, kompatibilna z XHTML in prilagojena za mobilnike (vključno s filmi v formatu 3gp).

Izvorna novica in posnetek strani v praksi.

Slashdot - Na Slashdotu pišejo o lenobi stricev in tet pri W3C. Njihova naloga naj bi bilo vzdrževanje spletnih standardov, pa baje že od 2002 niso posodobili specifikacij XHTML. Leta 2004 se je zato ustanovila bolj dostopna, odprta skupina, imenovana Web Hypertext Application Technology Working Group, ki je začela delati na novem, naprednejšem standardu, imenovanem HTML5. Izgleda, da so svoje delo pripeljali daleč, saj so izdelovalci brskalnikov, siti lenobe W3C, začeli s pozivi, naj se HTML5 sprejme kot standard nove generacije. Glavni pobudniki so ljudje iz Opere, Mozilla Foundationa in Appla, več v izvorni novici.

Lambda the Ultimate - Bjarne Stroustrup (oče jezika C++) je spisal kratko predstavitev novosti v prihajajočem standardu za C++ z delovnim imenom C++0x, planiranim za leto 2009.
Ostaja usmeritev k sistemskemu programiranju, poleg tega pa nameravajo poenotiti delovanje in bolj natančno definirati obnašanje v robnih pogojih. Opazna novost, poleg nekaj sintaktičnih bonbonočkov, so koncepti. To so tipi, ki opisujejo lastnosti tipov, torej zagotavljajo v katerih protokolih (iterator, tok, število, ...) lahko dani tip uporabimo.

Slashdot - iTunes, Applov izum in najbolj priljubljeno orodje za legalno prenašanje glasbe z interneta, je s svojimi precej milimi omejitvami postal zelo razširjen in priljubljen med uporabniki, vendar pa lahko glasbo, ki je na voljo v Applovi glasbeni trgovini, iščete samo preko programa iTunes. A odslej tudi to ni več potrebno, saj je Jason Rohrer napisal skripto v Perlu, s katero lahko brskate po Applovi glasbeni trgovini preko internetnega brskalnika, njen najpomembnejši del pa je možnost razvrščanja in oblikovanja s tehnologijama CSS in XHTML, kar bo v veliko pomoč vsem tematskim glasbenim stranem, ki si ne morejo privoščiti gostovanja množice glasbenih vzorcev. Vsekakor precej zanimiva in koristna stvar, za novičko pa kliknite sem.

Linux Today - Kot smo že pisali je W3C na hitro poskušal sprejeti nova pravila o vključevanju patentov v internetnet standarde. Po burnem odzivu vseh tistih, ki hočejo svoboden internet, so se odločili, da bodo čas za oddajo komentarjev na nova pravila podaljšali. 15. oktobra bo imela zasedanje W3C delovna skupina za patente in razmislila kako naprej.
Tako se piše zgodovina interneta. Največja nevarnost šele prihaja - SSSCA, ampak o tem v naslednji novički.

Linux Today - W3C je konzorcij v katerem so združena razna podjetja in skupine, ki skupaj oblikujejo internetne standarde. Med drugim je konzorcij zadolžen za HTML, CSS, XML, PNG, SVG... Eno glavnih načel do sedaj je bilo, da morajo biti internet standardi odprti za vse. To pomeni, da se v njih ne sme vključevati zaprtih (patentiranih - plačljivih) tehnologij. Tako naj bi internet ostal odprt za vse - tako za komercialne interese kot za bolj človeške.
W3C pa je prav potihem in na hitro začel menjati ta osnovna načela. K sreči so nekateri stvar še pravočasno opazili in zagnali vik in krik. Men drugim so svoje povedali tudi Alan Cox (razvijalec Linux jedra), John Gilmore (EFF), Richard Stallman (FSF), Eben Moglen (FSF).
Uganite, kdo je največji podpornik novih usmeritev? Seveda... Microsoft , ki si edini za svoje uproabnike želi 'zares najboljše'...