Slo-Tech - Kanadski proizvajalec kvantnih računalnikov D-Wave je pokazal platformo kvantnih računalnikov nove generacije, ki imajo 5000 kubitov in bodo nared do sredine leta 2020. Trenutni modeli imajo do 2000 kubitov, ki so topološko povezani tako, da ima vsak kubitov povezavo do šestih drugih kubitov (Chimera). V novi topologiji Pegasus bo vsak kubit povezan s 15 kubiti, kar bo omogočilo reševanje kompleksnejši in večjih problemov.

Ob tem je treba vsakokrat poudariti, da je D-Wavova tehnologija drugačna kakor IBM-ova ali Googla, zato njegovih 5000 kubitov ne moremo enostavno primerjati z ostalimi kvantnimi računalniki. D-Wave ima precej krajši čas koherence, kar pomeni, da je v sistemu več šuma, kubiti pa lahko v superpoziciji...

Technology Review - Ameriško podjetje za razvoj kvantnih računalnikov Rigetti Computing je najavilo zasnovo kvantnega procesorja s 128 kubiti, novo napredno storitev v oblaku in za češnjo na torti še milijon dolarjev vredno tekmovanje.

Dirka za kubite: Kar so v malo rosnejši dobi klasičnih računalnikov pomenili megaherci, je pri kvantnih procesorjih količina njihovih kvantnih bitov - kubitov. Tako je zaradi principov, po katerih se na njih izvaja računanje. Kubiti informacije hranijo v kvantnih superpozicijah vrednosti 0 in 1, kjer so hkrati zajeta vsa možna stanja sistema, namesto da bi jih morali kot v klasičnem čipu obdelovati sekvenčno. Zato računska moč kvantnega računalnika narašča eksponentno s številom njegovih kubitov. Hkrati pa...

Slo-Tech - IBM je dvignil letvico pri razvoju kvantnih računalnikov, saj je izdelal in preizkusil 50-kubitni prototip. Dosedanji rekord je znašal 17 kubitov, kar priča o osupljivosti tega dosežka. Medtem ko se IBM trudi svojim strankam ponuditi praktični dostop do 20-kubitnega sistema za namene preizkušanja (prek platforme v oblaku), si poglejmo, kako si uspeli nadzorovati 50 kubitov.

Glavni problem kvantnih računalnikov je zagotavljanje koherentnosti. Ves čas lovimo...

Slo-Tech - Najbolj znan kvantni računalnik je D-Wavov, pa to ni čisto pošteno, saj gre za neuniverzalen kvantni računalnik, ki ne more poganjati vseh kvantnih algoritmov. IBM je zato danes zainteresirani javnosti ponudil uporabo svojega kvantnega računalnika, ki ima resda le pet kubitov, a je pravi univerzalni kvantni računalnik. Njegova uporabnost je zaradi majhnega števila kubitov in sorazmerno kratkega časa koherence omejena, a gre vseeno za velik korak naprej, zlasti pohvalna pa je možnost uporabe. Za slednjo se morate sicer registrirati.

Še največ smo o IBM-ovem kvantnem računalniku izvedeli v lanskem članku v Nature Communications. Program IBM Quantum Experience bo uporabnikom omogočal poganjanje...

Slo-Tech - O prvih komercialnih kvantnih računalnikih, ki jih je razvilo in jih še razvija kanadsko podjetje D-Wave, je še vedno veliko odprtih vprašanj. Prvim modelom so namreč očitali, da ne delujejo nič hitreje kot klasični, nekvantni računalniki in raziskovalci so našli celo klasični algoritem, ki je dobro opisal hitrost računalnika D-Wave Two. Eden izmed problemov je, da uporablja adiabatno kvantno računanje, kjer je težko primerjati hitrost z rezultati klasičnih računalnikov.

D-Wave je izdelal nov kvantni računalnik D-Wave 2X, ki dela z dobrimi 1000 kubiti, s čimer se približuje spodnji meji, da bo uporaben tudi za reševanje...

Slo-Tech - Moderni šifrirni algoritmi se naslanjajo na dejstvo, da poznamo vrsto matematičnih problemov, ki so v eno smer enostavno izračunljivi, v obratno pa toliko težje, da jih v celotni dosedanji zgodovini vesolja ne bi bili mogli. Analogija je množenje dveh velikih praštevil, kar je z današnjo tehnologijo trivialen problem, medtem ko je faktorizacija psevdopraštevil bistveno težji problem. Ob primerni implementaciji so današnji šifrirni algoritmi inherentno varni, četudi bo računska moč napredovala. Razen če dobimo dejansko uporabne kvantne računalnike, ki bodo predvidoma sposobni zlomiti asimetrične algoritme, kot so DSA, Diffie Hellman ali RSA.

Kvantni računalniki niso več zgolj teoretične zamisli, temveč imamo...

Washington Post - NSA poizkuša zgraditi kvantni računalnik, kažejo Snowdnovi dokumenti, ki jih je objavil Washington Post. V okviru programa raziskovalnega programa Penetrating Hard Targets, ki je približno 80 milijonov dolarjev, se trudijo raviti delujoč kvantni računalnik, ki bi zaradi svojih zmogljivosti omogočal hitro razbitje številnih šifer.

Kvantni računalniki namesto z biti operirajo s kubiti, ki so lahko v kvantni superpoziciji. To pomeni, da obstojijo v vseh stanjih hkrati z določeno verjetnostjo. To je bistvo, ki omogoča hitro reševanje nekaterih problemov, recimo faktorizacije števil. V tem primeru se algoritem izvaja na vseh stanjih hkrati. Kvantni računalniki niso vedno hitrejši od navadnih, ampak le pri opravilih, za...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je danes razglasila prejemnika druge letošnje Nobelove nagrade, in sicer za fiziko. Prestižno odlikovanje prejmeta francoski fizik Serge Haroche in ameriški fizik David J. Wineland za "eksperimentalne metode, ki omogočajo merjenje in manipulacijo posameznih kvantnih sistemov".

Opazovanje kvantnih učinkov je težavno opravilo, saj se ti izkažejo le, kadar delamo z enim ali največ nekaj delci. Kadar imamo opraviti z več delci, se kvantni učinki izpovprečijo in na delu vidimo le še zakone klasične fizike. Dodatno težavo predstavlja občutljivost valovne funkcije, ki se ob poizkusu opazovanja sesede in odpravi kvantno nedoločenost. Haroche in Wineland sta razvila metode, ki omogočajo spremljanje in raziskovanje...

Slo-Tech - Malo je tako znanih in pomembnih fotografij, kot je skupinski posnetek vseh udeležencev 5. solvayske konference. To je bila peta v vrsti znanstvenih konferenc, ki jih je vzpostavil belgijski industrialec Ernest Solvay, sicer znan po Solvayevem postopku za proizvodnjo natrijevega karbonata iz leta 1860. Leta 1911 so se na tako imenovanem Conseils Solvay srečali največji fiziki in kemiki zgodnjega 20. stoletja in od tedaj se je fizikalna konferenca priredila vsako tretje leto (z občasnimi daljšimi premori), kemijska konferenca pa od leta 1922. Lani je fizikalna...

Nature - Raziskovalna ekipa, ki jo vodita John Morton iz Oxforda in Kohei Itoh z Univerze Keio v novi številki revije Nature poroča o odkritju (članek), ki je še en korak na poti h kvantnim računalnikom. Ti za delovanje potrebujejo kvantno prepletene delce, ki so enota kvantne informacije oziroma kubiti, katerih proizvodnja v večjem obsegu in kratka življenjska doba sta za zdaj glavni prepreki v razvoju.

Znanstveniki so v opisanem eksperimentu izotopsko zelo čist kristala silicija, ki je bil dopiran s fosforjem,...

Slo-Tech - Nedavno smo predstavili izvrstno spletno stran s poljudnimi predavanji, a hkrati dovolj strokovnimi tudi za fakultetni nivo, Khan Academy. Na njej najdemo prispevke z več področij prirodoslovja, ki se dotaknejo praktično vseh pomembnih tem. Komur to ni zadosti in ga zanima kvantna fizika, pa si lahko med poletnim oddihom poteši radovednost na Bureau 42.

Na spletni strani so pripravili brezplačen PDF-tečaj kvantne fizike, ki obsega devet lekcij, vsak teden po eno. Kot pravijo ustvarjalci, se bodo posvetili vsem pomembnim temam, hkrati pa bodo to storili brez uporabe univerzitetne matematike. S tem je stran primerna za praktično vse slovenske študente, še posebej pa za tiste z...

Ars Technica - Na našem forumu se vsake toliko časa razplamti kakšna debata o kvantnih računalnikih, ki jih znanstveniki obljubljajo že več kot desetletje. Razumevanje principa delovanja teh strojev iz prihodnosti terja osnovno poznavanje kvantne fizike, torej čudnega sveta kvantnih delcev in neintuitivnih pojavov. Večina sogovorcev, predvsem nefizikov, bo o njih vedela le, da naj bi bili sposobni faktorizirati ogromna števila, zaradi česar naj bi ogrožali naše kriptografske protokole, in pa za Schrödingerjevo mačko. Da bi razjasnili vso skrivnostnost o kvantnih računalnikih, so na Ars Technici napisali fantastičen članek z naslovom Povest o dveh kubitih: kako delujejo kvantni računalniki, v katerem boste izvedeli vse...

New Scientist - Od iznajdbe vrstičnega tunelskega mikroskopa pred dobrimi dvajsetimi leti lahko vidimo ali vsaj otipamo posamezne atome. Prve posnetke smo sicer dobili že v 70. letih s transmisijsko elektronsko mikroskopijo, nove metode pa te slike še izboljšujejo. Paradoksalno pa večjih struktur, kot so denimo molekule, doslej ni bilo moč videti s takšno ločljivostjo. Problem tiči v nestabilnosti molekul, ki ne zdržijo takšnih sil kot atomi in se prehitro razletijo ob bombardiranju z elektroni.

Problema so se uspešno lotili na IBM Zürich, kjer so si pomagali z modifikacijo tehnike AFM (mikroskop na atomsko...

ScienceDaily - Ekipa raziskovalcev z Univerze Yale poroča, da so uspeli pripraviti prvi enostavni trdni kvantni procesor, s čimer so sanje o kvantnem računalniku korak bliže. Za izvedbo rudimentarnih algoritmov, kot je enostavno iskanje, so uporabili dva superprevodna dvo-kubitna čipa. O uspehu piše tudi Nature.

Običajni procesorji za predstavitev podatkov in njihovo obdelavo uprabljajo dvoje stanj - vključeno ali 1 in izključeno ali 0. Dva bita tako lahko shranita naslednje informacije: 00, 01, 10 ali 11. Kvantni sistemi pa poznajo še eno stanje, ki se mu pravi superpozicija stanj, ko ima bit vse vrednosti hkrati. To obilno poveča količino informacij, ki jih lahko shranimo, in hitrost, s katero jih lahko obdelujemo. Slednje kvantni računalniki izvajajo z izkoriščanjem še enega kvantnega pojava, ki se imenuje kvantna prepletenost.

Ekipa teoretičnih fizikov je...

Slashdot - Kvantna informacijska omrežja, ki se ponašajo z nadvse hvaležno lastnostjo, da zaenkrat ni poznanega postopka, kako bi lahko odposlanim kubitom prisluškovali, ne da bi uničili samo informacijo in posledično zagotavljajo popolno varnost komunikacije, so danes postala še korak bližje realnosti. Kljub temu, da se znanstveniki že lep čas poigravajo z razpošiljanjem kubitov, zakodiranih v fotone na Zemlji, prav Zemljina atmosfera...

Nature - V včerajšnji številki revije Nature je izšel članek v katerem avtorji trdijo, da jim je uspelo upravljati spin enega samega elektrona. Rezultati kažejo, da sedaj razpolagamo z vsemi elementi za izgradnjo kvantnih logičnih vrat, saj je poizkus pokazal, da je mogoče spin posameznega elektrona uporabiti kot kvantni bit v kvantnih računalnikih.

Sedaj mora samo še nekdo iz gradnikov sestaviti logična vrata ter tako dobljene gradnike sestaviti v vezje. Kvantni računalniki v naslednjih 15 letih?

Wired News - Znanstvenikom v Avstraliji je uspelo upočasniti laserski curek in ga ujeti v kristalu. Hitrosti svetlobe v mediju so tako upočasnili na le nekaj sto metrov na sekundo, kar jim sedaj omogoča, da svetlobo shranijo in jo po potrebi prikličejo. Svetlobo so upočasnili s silikatnim kristalom, ki so ga oplemenitili z zelo redkim elementom, prazeodim-om. Kako trik deluje si preberite tukaj .

Mogoče bodo naši pravnuki nekoč igrali Duke Nukem forever na kvantnih računalnikih. [>:D]

New Scientist - Ne, jutri pa še ne - leta 2007 pa že mogoče. Tako napoveduje Robert Clark z univerze New South Wales v Sydneyu. Datum je presenetljiv saj je bila pred kratkim ta tehnologija za mnoge še krepko v povojih. Težava tehnologije je namreč ta, da so delci (atomi, elektroni, fotoni) izredno občutljivi na zunanje vplive. Clarku pa je očitno uspelo izdelati čip, ki kljubuje vsem tehnološkim oviram. Nekaj podobnega naj bi dosegli tudi naši severni sosedje Avstrijci na univerzi v Innsbrucku. Kvantni klik!

TechTV - Ne vem, če ste z novico seznanjeni, toda pred parimi dnevi je bilo objavljeno, da je znanstvenikom uspelo ustaviti svetlobo, se z njo igrati, in jo potem spet izpustiti na svojo pot. Že to samo po sebi je ogromen dosežek znanosti, za nas pa je seveda pomembno, kako se bo to lahko uporabilo v praksi. Vse kaže, da je ta korak zelo pomemben za ustvarjanje ti. kvantnih računalnikov, ki bodo podatke procesirali milijone krat hitreje, kot današnji najmočenjši računalniki. V tem TechTVjevem članku so obravnavali ravno to temo, torej ustavljanje svetlobe in kvantne računalnike, tako da se le lotite branja. Če pa želite o vsej stvaru razpravljati, se lahko pridružite že ustvarjeni debati v našem Forumu.