Slashdot - Nemško podjetje Nero AG je vložilo tožbo zoper MPEG-LA, v kateri mu očitajo zlorabo monopolnega položaja in nespoštovanje dogovora z ameriškim pravosodnim ministrstvom. Leta 1997 je namreč MPEG-LA od ministrstva za pravosodje želel zagotovilo, da proti njim ne bodo sprožili nobene preiskave zaradi monopolnega položaja. Z ministrstva so odgovorili, da mora MPEG-LA v zameno spoštovati nekaj določil: sodelovati morajo z neodvisnimi strokovnjaki, ki bodo poskrbeli, da v sklopu MPEG-2 ne bo več patentov, kot je nujno potrebno, da bodo nepotrebne odstranili in da bodo licenčni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Nero trdi, da se niso držali nobene izmed teh zahtev.

Strokovnjak, ki je sodeloval, naj ne bi bil neodvisen, saj je sodeloval v vseh fazah tvorjenja MPEG-LA. Poleg tega so nezakonito razširili svoj bazen patentov z dodajanjem nepotrebnih in nenujnih patentov v MPEG-2; sprva so objavili, da jih je le 53, neodvisni izvedenec pa jih je dodal še 800. Podobno naj bi storili...

Google News - Teksaško sodišče je včeraj razsodilo, da je Microsoft kriv kršitve patentov kanadskega podjetja i4i, ki so jim bili podeljeni leta 1998, zaradi česar jim bo moral plačati 200 milijonov dolarjev odškodnine. Jabolko spora je bil to pot Microsoft Word, ki v različicah 2003 in 2007 krši patente s svojo implementacijo XML. V Torontu so z razsodbo zadovoljni, saj so po njihovem mnenju sodišču in poroti jasno predstavili, zakaj je bil Microsoft v prekršku. Nasprotno v Redmondu odgovarjajo, da so nad nerazumljivo odločitvijo razočarani in da se bodo pritožili. Že sama določitev višine odškodnine je po njihovem mnenju povsem neosnovana, tako da upajo na razveljavitev sodbe na višji stopnji. Klik!

engadget - Upadu dobička in prodaje je verjetno največ botrovala sama recesija, ni pa edini krivec. Ob 6 % upadu prodaje je dobiček upadel za kar 32 % v primerjavi z zadnjo četrtino leta 2008, kar je prvi upad dobička po letu 1986, ko so izdali Windows 1. Faktorjev za upad je, poleg recesije, več, med drugim slab ugled Viste in posledično (nepričakovano) visoko število prodanih licenc Windows XP. Zaradi recesije ljudje seveda varčujejo, kar pomeni, da kupujejo tudi cenejše tehnične naprave. S popularnostjo netbookov in Windows XP na njih (Vista je zanje prezahtevna) Microsoft služi manj, saj je licenca za netbooke izredno poceni. To je praktično edin način, da ni na vseh malih prenosnikih nameščen Linux, od česar pa Microsoft ne bi imel niti centa dobička. Z vsem navdušenjem nad Windows 7 bi se znalo vse to spremeniti.

Vseeno pa zaenkrat Microsoft ne gre nikamor.

Ars Technica - Leta 2002 je Microsoft v poravnavi v primeru zaradi izkoriščanja monopolnega položaja v ZDA sprejel tudi določilo, da mu bodo ameriški regulatorji nekaj časa gledali pod prste. Razlog naj bi bil preprečiti, da bi Microsoft šikaniral sestavljavce računalnikov, ki ponujajo tudi alternativne sisteme, in pa zagotavljati ustrezno dokumentacijo in združljivost knjižic API. Prvotno je bil določen datum konca nadzora za november 2007, a so ga nato podaljšali do novembra 2009, ker Microsoft ni dostavil vse zahtevane dokumentacije.

Tokrat je ameriško pravosodno ministrstvo vložilo še eno zahtevo za podaljšanje roka, to pot za 18 mesecev oz. do maja 2011, s čimer bi dali Microsoftu dodaten čas za dokončanje dokumentacije. Microsoft je privolil v zahtevo, jo pa mora odobriti še sodnica. V prvotnem sporazumu je bilo podaljšanje nadzora omenjeno kot mogoče, a je bilo jasno zapisano, da zgolj prihajajoča nova verzija Windows ne more biti razlog za to. Ministrstvo za pravosodje sedaj zatrjuje, da...

The Register - Poročali smo že, da je Evropska komisija pod drobnogled vzela Microsoftovo integracijo Internet Explorerja v Windows, kar je po njenem mnenju izkoriščanje monopolnega položaja. Prvikrat so Microsoft opomnili 15. januarja letos, ko so podjetju poslali obvestilo o nasprotovanju in mu dali dvomesečni rok, da odgovori na očitke. Rok so nato podaljšali do 21. aprila, včeraj pa je predstavnica Evropske komisije za stike z javnostmi potrdila, da so Microsoftu rok podaljšali še za dodaten teden, skupno na 28. april. Razloga za odločitev ni navedla.

O mogočih izidih smo že dosti špekulirali, a se trenutno zdi najverjetnejša zahteva, da se v Windows vključi še kak konkurenčen brskalnik in nato uporabniku ponudi možnost izbora, katerega bo dejansko namestil. Druga možnost bi bila prepoved prodaje IE z Windows, a se je Evropska komisija verjetno kaj naučila ob primeru z Windows Media Playerjem, ki je bil zanjo pirova zmaga. Izrečejo lahko seveda še globo.

The inquirer - EU že dlje časa skrbno bdi nad Microsoftom in skrbi, da ta ne bi izkoriščal svojega prevladujočega tržnega deleža, sedaj pa podobno razmišlja tudi Rusija. Protimonopolne inštitucije v Rusiji so namreč ta teden objavile, da nameravajo Microsoft vključiti na seznam monopolistov, ki poslujejo v državi. Da se neko podjetje znajde na tem seznamu, mora obvladovati več kot 35 odstotkov trga v katerem koli segmentu, kar po njihovem mnenju Microsoft zlahka presega.

Sedaj bodo izvedli uradno preiskavo in če bodo omenjeni odstotek potrdili, bo redmondski velikan postal prvo IT-podjetje v Rusiji, ki bo dobilo svoje mesto na tej listi. To bi pomenilo, da bodo oblasti budno spremljale, kako se podjetje vede. Preverjali bodo, ali niso cene nerazumno visoke ali nizke ipd., lahko pa mu celo naložijo kakšno kazen.

eon.si - Eon.si poroča, da naj bi ameriški pravosodni minister John Ashcroft - ki zagovarja poostren nadzor nad vsemi tujci, ki prihajajo v ZDA - zagovarjal jemanje prstnih odtisov, fotografiranje in preverjanje preteklosti turistov, poslovnežev in drugih obiskovalcev ZDA, ko le-ti pridejo na mejo.

Ameriški liberalci, ki so proti tej ideji že protestirali, so prepričani, da se FBI ne bo omejil le na terorizem, ampak da obstaja nevarnost da bi zbirali podatke tudi o drugih zadevah. Recimo o ljudeh, ki nasprotujejo politiki ZDA ali NATU, lahko pa bi stvar zavila tudi v kakšno indutrijsko špijonažo.

Vprašanje je tudi kako je takšna zadeva sploh tehnično izvedljiva, a kljub vsemu ne smemo pozabiti da je Evropska unija na Nizozemskem letališču Shiphold poizkusno uvedla prepoznavo oseb s pomočjo skeniranja mrežnice.