Ubuntu.si - Pri iskanju prostega programja, predvsem alternativ obstoječemu zaprtokodnemu programju se številni uporabniki soočajo s premajhno informiranostjo. A to se počasi spreminja.

K večji informiranosti uporabnikov bo tako gotovo pripomogla tudi spletna stran FOSSForUs (Free Open Source Software for Us), ki je namenjena vsem, ki bi na svojih računalnikih želeli brezplačno, a legalno uporabljati prosto programsko opremo.

Spletna stran ponuja brskanje med programjem glede na funkcionalnost programja ali pa iskanje alternativ zaprtokodnemu programju, vsak odprtokodni program pa vsebuje opis z zaslonskimi posnetki ter oceno uporabnikov.

Seveda pa je marsikateri odprtokodni program brez konkurence...

Slo-Tech - Spletna stran Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je danes doživela obisk hekerjev, oziroma vsaj enega, ki se je na strani tudi podpisal. Kako je z varnostjo podatkov na strežniku še ni znano, "stara" spletna stran pa je vidna na http://www.pf.uni-lj.si/index.php.



Razobličenje so med prvimi opazili na forumu pedagogov.

Slashdot - Končal se je Africa Source 2004, vseafriško srečanje razvijalcev odprtega in prostega programja, ki je uradno potekalo med 15. in 19. marcem v Namibiji, najbolj vztrajni pa so "potegnili" vse do konca marca. Dogodka se je udeležilo 60 razvijalcev, ki so v razpravah izmenjali poglede na izzive razvoja tovrstne programske opreme na najrevnejši celini. Srečanje je bilo tudi praktične narave, tako da so udeleženci predstavili svoje zvijače in tehnike pri programiranju, medtem pa je nastal tudi kiswahilski črkovalnik.

Slashdot - Debian GNU/Linux je znan predvsem po tem, da je najbolj zvest načelom in filozofiji odprte kode. Je nekomercialen, povsem brezplačen, razvija ga izključno skupnost prostovoljcev, pohvali pa se lahko tudi s tem, da vsebuje samo prosto programje.

A kljub temu obstaja kar precej uporabnikov, ki potrebujejo programe, ki niso prosti, oz. ni ustreznih prostih zamenjav zanje. Tako v Debianu obstaja posebna skupina programov z imenom "non-free", ki jo moramo med namestitvijo posebej odobriti. Ker to nekaterim skrajnim zagovornikom prostega programja ni čisto všeč, so predložili spremembo Debianove Družbene pogodbe, ki skupino "non-free" odpravlja. Predlog mora na glasovanju dobiti večino 3:1. Klik!

Kiberpipa - V Kiberpipi smo pripravili peto kompilacijo prostega programja za Windows, namenjenega predvsem tistim, ki se s takšnim programjem srečujejo prvič.

Na njem se med drugim najde tudi pisarniški paket OpenOffice 1.0 in 1.1rc3, spletni brskalnik Mozilla 1.4, grafični program Gimp 1.2.5, program za tridimenzionalno risanje Blender 2.28, program za pretvarjanje videa VirtualDub, program za pogled v vesolje Celestia, najučinkovitejši pakirni program 7-zip, poleg tega pa še nekaj prosto dostopnih iger, kot npr. FreeCiv (svobodna civilizacija).

Skratka, če želite narediti svoj prvi korak v svet prostega programja, je to najlažja pot. Seveda lahko...

Slo-Tech - Francoska podružnica fundacije za prosto programje (FSF) se je odločila, da bo poskušala prosto programje uvrstiti v program zaščitene svetovne kulturne dediščine pri UNESCO.

Trdijo, da prosto programje ne le pomaga računalniški panogi, temveč promovira svobodo, bratstvo in enakost ter zato koristi celotnemu človeštvu. Tako bo prosto programje trajno zaščiteno pred nevarnimi grožnjami, predvsem pa proti nevarnim napadom kot so patenti, DMCA, Palladium in podobni.

Ustanovitelj fundacije Richard M. Stallman je dejal :"To serve humanity with software, software should be free, because software belongs to human knowledge. Proprietary software does not belong to human knowledge." Več informacij.

Linux Weekly News - Pred kratkim so na operacijskem sistemu Linux odkrili varnostno luknjo v knjižici zlib, ki naredi ta operacijski sistem ranljiv na razne napade. To seveda ni nič kritičnega, saj programerji, ki delajo na projektih odprte kode izdajajo popravke dnevno, tako da se za varnost ni treba preveč bati. Bolj problematičen utegne biti položaj za Microsoft, saj se je ugotovilo, da je knjižice zlib "posvojil" tudi redmondski velikan, ki je njeno kodo vključil v nekatere svoje izdelke. Tako naj bi isto varnostno luknjo kot so jo odkrili na Linuxu imeli Micorosoftovi programi Internet Explorer, DirectX, Messenger, Front Page, zbirka programov Office, Windows XP in še nekateri drugi programi. Da smo si na jasnem, koda zliba ni pod okriljem licence GNU, zato jo je lahko Microsoft uporabil brez kršenja zakona. Seveda pa je malce čudno, da si Microsoft sposoja kodo pri Open Source projektih in nato govori, kako so ti projekti škodljivi za razvoj programske opreme. In sposojanje kode iz zliba niti...

I Am Not A Geek - Podjetje Alpha je zaradi svojih odličnih hladilnikov gotovo našlo posebno mesto v srcih vseh overclockerjev, ki kaj dajo na čim nižjo temperaturo svojih procesorjev. Vendar pa je na žalost slava hitro minljiva in tako je bilo tudi pri legendarnih Alphah. Inženirji so zadnje leto spali, konkurenca (se spomnite Swiftecha ;)) pa jih je prehitevala po levi in po desni strani. Ali je spanje pomenilo prerano smrt ali samo zatišje pred nevihto? Gotovo slednje, saj se Alpha v velikem loku vrača med navijalce s svojo najnovejšo pošastjo PAL8045, ki ji bo spet povrnila star ugled. Hladilnik PAL8045 so ga stestirali na I am not a geek in bili navdušeni nad zmogljivostjo, kakovostjo in ceno, niso pa bili navdušeni nad težavnim pritrjevalnim mehanizmom, težo, ki skupaj z Deltinim ventilatorjem doseže tudi do 1 kg, in dejstvom, da hladilnik zaradi teže spada med "AMD crusherje". Če se odločte za tak hladilnik, bo najbolje, da si omislite tudi kakšn distančnik, ki bo dodatno ojašal procesor.
Pa...

Slashdot - O tem, da je želel W3C na hitro spremeniti pogoje za spletne standarde, tako da bi lahko bili vključene tudi plačljivi patenti, smo že poročali. Zaradi burne reakcije razvijalcev prostega programja in EFF so v W3C podaljšali rok za komentarje na osnutek novega pravilnika. Seveda je bilo večino komentarjev zelo negativnih, hkrati pa se je začel tudi pritisk na podjetja, ki so nov predlog podpirala.
Očitno je bila stvar uspešna, saj sta HP in Apple umaknila podporo novim pravilom. To je zelo pomemben dogodek, saj kaže, da se da tudi na velike multinacionalke pritisniti, jih zlobirati in prepričati, da spremenijo svoje mnenje.
Update: proti novim pravilom se je izrekla tudi založba O'Reilly. Bruce Perens (eden od zagovornikov prostega programja) in Eben Moglen (iz FSF) pa sta bila povabljena v odbor za patente pri W3C. Kar lep uspeh...

CNet - Microsoft in Red Hat sta se odločila, da odpreta debato o open sourcu, ki bo potekala 26. julija v San Diegu. Microsoft bo poizkušal razložiti svojo vizijo "shared sourca", ki naj bi bil (za Microsoft) boljši od open sourca. Red Hat pa bo zastopal open source. Bomo videli, kako se bo vse skupaj izteklo. Click za novico.
Da pa novica ne bo prekratka in da ji boste namenili vsaj nekaj pozornosti, sem pripravil še krajše razmišljanje, zakaj je Microsoftu open source tak trn v peti. Prvi razlog je Linux, ki se razvija na open source osnovi. Linux je Microsoftu huda konkurenca (predvsem, kar se tiče strežnikov in zmogljive delovne postaje) in če bi Microsoftu uspelo open source projektu postriči peruti, bi se pohod Linuxa gotovo precej ustavil (vendar bati se nič, Microsoftu tega ne bo uspelo narediti). O drugem razlogu se precej bolj redko govori: Microsoft je včasih imel še celo koristi od open sourca, saj je veselo kradel kodo in jo vključeval v svoje proizvode. Potem pa je prišlo...

več strani - Največji strežnik za razvoj prostega programja je bil očitno na nek način shekan. Sourceforge nudi razvijalcem vse živo od CVSja, sledenja hroščem, mailing list, shranjevanja releasov itd. Zaenkrat na spletni strani SF o hacku ni še nič napisanega, so pa vsi uporabniki, ki so CVS uporabljali v zadnjem tednu, dobili nova gesla. Nobody's safe. Si predstavljate, da bi nekdo takole na skrivaj v kak open source projekt vstavil kakega trojanskega konja? Verjetno bi ga kaj hitro odkrili. Kaj pa Microsoft?
Razvijalci prostega programja pa bodo navdušeni nad zadnjim IBMjevim korakom. Da bi programerjem omogočili lažje 'portanje' programov na njihove platforme, so se odločili, da bodo začeli dajati zastonj accounte na njihovi mainframe mašini (tipa zSeries).

Jaz - Vsi uporabniki, ki vam prijava do sedaj ni uspela, prosim poskusite ponovno. Prijavni postopek je rahlo poenostavljen (več stvari se naredi samodejno - na primer koda se pošlje samo), vendar še vedno zahteva aktivacijo accounta.[:D]