Slo-Tech - Davnega leta 1994 je tedaj neznani Linus Torvalds na konferenci DECUS (Digital Equipment Computer Users Society) v New Orleansu na dveh predavanjih predstavil nastajajoči operacijski sistem Linux. Prvo predavanje je imelo naslov Uvod v Linux (An Introduction to Linux), drugo pa težave pri implementaciji (Implementation Issues in Linux). Torvalds je seveda v svoji karieri izvedel že ničkoliko predavanj, a na tistem DECUS-u je prvikrat predaval na veliki konferenci, in to v angleščini. Linux, ki je v verziji 0.01 luč sveta ugledal leta 1991, so tedaj poznali le redki. Leta 1994 je bilo jedro po Torvaldsovih besedah prvikrat dovolj stabilno, da si je zaslužilo oznako verzije 1.0.

Torvalds tedaj sploh ne bi mogel na konferenco, če mu ne bi Jon Hall po prošnjah kolegov uredil financiranja poti. Torvaldsa tedaj sploh ni poznal. Hall je, čeprav je imel zgoščenko s kodo že nekaj mesecev v pisarni v predalu, na DECUS-u prvikrat uporabil Linux in bil navdušen. In zato je bil še isti dan med...

Slo-Tech - Mesec dni po znamenitem sporočilu, v katerem je izumitelj in skrbnik Linuxovega jedra Linus Torvalds najavil odmor, dokler se ne nauči obnašati, je Linus nazaj. To je v današnjem sporočilu naznanil začasni skrbnik Greg Kroah-Hartman.

V Edinburgu od danes do srede poteka letošnji Open Source Summit, ki se ga udeležuje 40 glavnih razvijalcev jedra in Linus Torvalds. Maintainers' Summit, kjer se običajno srečujejo, so morali letos prestaviti na Škotsko, ker je Torvalds pomešal datume in istočasno rezerviral družinske počitnice na Škotskem. S tem povezani povišani toni so bili povod za Torvaldsov uvid, da ima probleme s komunikacijo, zaradi česar si je vzel odmor. Tega je sedaj konec.

Ali se bodo spremembe, ki so se odrazile tudi v prenovljenem bontonu (code of...

Slo-Tech - Linus Torvalds je danes presenetil s sporočilom, da se za nekaj časa umika z mesta glavnega razvijalca Linuxovega jedra, kjer je že od samega začetka Linuxa. Za odmor se je odločil iz osebnih razlogov, ki pa jih je podrobno pojasnil. "Pogledal se je v ogledalo" in ugotovil, da ima težave v odnosu do ljudi, kar mora popraviti.

Torvalds je znan po občasnih izpadih, kjer je druge programerje, ki pišejo kodo Linuxovega jedra, pa tudi ostale deležnike poslal k vragu. Večidel se je skupnost tega navadila, čeprav nihče ni bil prav zadovoljen z njegovim odnosom do ljudi. Povod za to spoznanje je bržkone zadnji zaplet z Maintainer Summitom, ko je Torvalds pozabil na termin in v tem času rezerviral dopust z družino na Škotskem. Čeprav je predlagal, da se vrh odvije brez...

Phoronix - Naslednja verzija Linuxovega jedra bo imela oznako 4.0 in ne 3.20, se je po daljšem preudarjanju odločil Linus Torvalds. Čeprav je bila glavna Torvaldsova ugotovitev ta, da so internetne ankete slaba ideja, je vseeno prevladala odločitev za verzijo 4.0, za katero je glasovalo 56 odstotkov od 29.110 sodelujočih. Torvalds je dejal, da če je že vprašal, se mora tudi držati odgovora, če ne bo imel kdo res tehtnega argumenta proti. In da v prihodnosti anket ne bo kaj dosti, ker je večina odzivov neuporabnih.

Kakorkoli že, med Linuxom 3.20 in Linuxom 4.0 je razlika zgolj v semantiki. Torvalds je povedal, da so bili argumenti na obeh straneh precej nenavadni. Medtem ko so nekateri menili, da je preskok na novo verzijo upravičen...

Heise - Te dni mineva točno 20 let, od kar je Linus Torvalds začel projekt, ki je popolnoma spremenil svet programske opreme in dojemanje odprtokodnosti. V novičarski skupini comp.os.minix. je 25. avgusta 1991 objavil znamenito sporočilo, v katerem je napovedal razvoj lastnega operacijskega sistema. Dvajset let pozneje jedro operacijskega sistema, za katerega je Torvalds napisal, da je zgolj njegov konjiček, da ne bi nikoli profesionalen kot GNU in da ne bo nikoli prenosljiv na kaj drugega kot x86, poganja naprave vseh velikost od mobilnih telefonov do najhitrejših superračunalnikov na svetu in jedrskih podmornic.

Prva verzija Linux 0.01 je bila dosegljiva 17. septembra 1991, ko ga je Torvalds prenesel na FTP-strežnik in novičarsko skupnost pobaral za mnenje. Tistega...

The Register - Linus Torvalds je na LinuxConu 2009, ki te dni teče v Portlandu v Oregenu spet poskrbel, da je v medijih završalo, saj jim je ponovno vrgel mastno kost v glodanje. Dejal je namreč, da je Linuxovo jedro postalo debelo in veliko (bloated). Na vprašanje, kakšen načrt ima odprtokodna skupnost, se je nasmehnil z besedami, da bi rad rekel, da ga imajo. Kot pravi, Linux ni več na poti k majhnemu, elegantnemu in učinkovitemu jedru, kot je bil pred 15 leti. Z razvojem in večanjem popularnosti postaja jedro veliko in grozljivo. Zatrdil je, da stabilnost ni problem, saj hrošče odkrivajo in odpravljajo tako hitro, kot jih dodajajo, težava je le glomaznost.

Je pa res, da je Linux modularen in da si ga lahko vsak prevede, kakor želi. Tako tisti, ki niso zadovoljni s komercialnimi distribucijami, lahko ustvarijo svojo ali pa uporabijo kakšno specializirano. Denimo uClinux zasedene manj kot 100 KB.

KDE - Takole na hitro še opomnik, da je ta teden izšla nova stabilna verzija delovnega okolja KDE. V uradni najavi so razvijalci napisali, da je to zadnja podverzija v seriji 4.2, če ne bodo odkrili kakšnih nepričakovanih hroščev ali varnostnih pomanjkljivosti. Prihodnji mesec oz. šest mesecev po izidu 4.2.0 tako pričakujemo izid KDE 4.3.0. In kaj novega je prinesla aktualna podrazličica? Predvsem gre za razhroščevanje, posebej pozorni pa so bili to pot na Okular, KMail in Konqueror, ki so bili deležni nekoliko obsežnejše dezinfekcije. Prenos je že mogoč z domače strani.

KDE.org - Izšla je nova stabilna verzija grafičnega okolja za Linux KDE, ki nosi številko 4.2 in je bila poznana pod kodnim imenom The Answer (Odgovor). Uradna predstavitev je na voljo tudi v slovenščini. Nova verzija, za katero pravijo, da je za razliko od 4.1 primerna za večino končnih uporabnikov, saj spet vsebuje mnoge funkcionalnosti iz 3.5, ki jih 4.0 in 4.1 nista imeli, prinaša kopico izboljšav in dodatkov.

Plasma je nekoliko dopolnjena, tako da sedaj vsebuje hitri zaganjalnik (Quicklauncher), vremenske informacije, vire novic (newsfeeds), stripe in hitro deljenje datotek prek storitev pastebin, poleg tega npr. podpira Google Gadgets. Gradniki Plasme se lahko uporabijo tudi v ohranjevalniku zaslona, izboljšani pa sta še opravilna in...

Kiberpipa - Ker vreme še nekaj časa ne bo najugodnješe za prostočasne aktivnosti pod oblačnim nebom, vas ponovno vabimo v Kiberpipo, kjer ste ta teden morda že zamudili zabavno druženje ob izidu KDE 4.2, ki smo ga za vas organizirali v sodelovanju društvom Lugos. A ni še vse zamujeno, jutri se oglasite na Spletne urice, na katerih vam bo Urška Podobnik predstavila, kako v praksi deluje optimizacija spletnih mest, pozneje pa se bomo spet družili. Do 27.2. si v kavarni Metropol lahko ogledate, kakšne računalnike so izdelovala slovenska podjetja. Seveda pa se lahko oglasite kar tako, izkoristite prost dostop do interneta, ali pa se poigrate s starimi računalniki, ki jih razstavljamo v muzeju.

Če ste dejansko zamudili današnji Pipin...

ComputerWorld - Prvi pisec Linuxovega jedra Linus Torvalds se te dni mudi v Avstraliji, kjer se je udeležil konference, hkrati pa si je vzel tudi nekaj časa za ComputerWorld Australia in nastal je zelo zanimiv intervju. V njem je pogovor tekel o prihodnosti Linuxa z ozirom na skoraj 20-letno zgodovino in Torvaldsovem mestu v svetu Linuxa. Dotaknil se je tudi konkurence, predvsem Windows 7 in Viste, ter Torvaldsovih osebnih preferenc. Povedal je, da iz zgodovinskih razlogov še vedno uporablja distribucijo Fedora. Najbolj sočen je razdelek o namiznih okoljih, kjer je Torvalds priznal, da je prenehal uporabljati KDE. Po njegovem mnenju je KDE z verzijo 4.0 postal taka katastrofa, da je GNOME v tem trenutku boljša rešitev, čeprav je pred leti menil drugače.

KDE - Skupnost razvijalcev pri prostem in odprto-kodnem projektu KDE je izdala težko pričakovano različico KDE 4.1. V tej različici se je med drugim vrnil paket programov za upravljanje z zasebnimi podatki KDE PIM, namizna lupina Plazma je doživela ogromno izboljšav, dodanih pa je bilo tudi precej novih programov in funkcij za obstoječe programe. Namizno okolje in programi so v precejšnji meri prevedeni tudi v slovenščino. KDE 4.1 je druga izdaja namizja in programov iz serije KDE 4 in je prva, ki je namenjena tudi zgodnjim uporabnikom (early adopters) in ne samo razvijalcem.

Poleg vrnitve paketa programov KDE PIM za upravljanje z zasebnimi podatki (e-pošta, organizator, bralnik virov RSS,...

KDE - Minili sta že več kot dve leti odkar so bile začrtane prve smernice razvoja četrte serije odprtokodnega namiznega okolja KDE. Včeraj pa je trdo delo naposled le obrodilo sadove in izšla je različica 4.0.0.

Kot je že običaj pri novih večjih izdajah, je novosti in sprememb ogromno. Za začetek je bilo potrebno namizje predelati za uporabo programske knjižnice Qt 4, dodanih pa je tudi precej novih tehnologij: Phonon za večpredstavnost, Solid za povezovanje s strojno opremo, Strigi za namizno iskanje, Plasma za sam prikaz namizja, NEPOMUK-KDE za semantično namizje (ocenjevanje in označevanje datotek ter dodajanje komentarjev) in še mnogo drugih. V okviru podprojekta Oxygen so...

Slashdot - "Izberite svoj strup", tega načela se uporabniki GNU/ Linux-a držimo že precej časa. Katera distribucija, katero jedro, katero namizje bomo uporabili. Redke so stvari, ki bi bile določene vnaprej in zabetonirane. Sedaj pa je sam 'ata' Linus dejal, da naj ljudje uporabljajo KDE. Takole je nagovoril razvijalce Gnome-a:

"Vaša 'uporabniki so idioti, dodatna funkcionalnost jih samo zmede' mentaliteta je bolezen. Bodite menja, da so vaši uporabniki idioti in samo idioti bodo uporabljali Gnome. Jaz ga ne uporabljam, ker je v težnji, da postane čim bolj preprost dosegel stanje v katerem je postal zame neuporaben.

Prosim, recite ljudem naj raje uporabljajo KDE."

Potem je še navrgel, da so razvijalci Gnome namizja nacisti uporabniških vmesnikov.

Na Slashdotu je to odprlo burno debato.

No, kaj bomo uporabljali je vprašanje posameznika, daleč največja uporabnost grafičnih vmesnikov je pa to, da omogočajo več odprtih terminalov na enem zaslonu. ;)

The Register - O visokoločljivostni HDTV z Dolby Digital zvokom beremo že nekaj časa, a vendar je v Evropi z navadnimi televizijskimi kanali nismo mogli preizkusiti, saj enostavno nihče ni oddajal v tem formatu. Z novim letom so stvari drugačne, saj smo dobili prvi evropski satelitski kanal v HDTV-formatu. Pri Euro1080 nam tako ponujajo dva programa -- Main Channel in Event Channel, ki ju boste ob primerni opremi lahko spremljali v ločljivosti 1920 x 1080 s frekvenco 50 Hz v prepletu (interlaced). Evropa se je s tem priključila Severni in Južni Ameriki, Aziji in Avstraliji, kjer je HDTV že dalj časa prisotna. Več o tem.

Temple of Technology - Micron je trenutno res ena izmed najbolj zanimivih firm, saj so nekako na čelu trenutne "DDR revolucije". Z masovno proizvodnjo pomnilnika so že začeli, prav tako pa razvijajo več čipovij. O teh stvareh so jih povprašali na Temple of Technology, Micronove odgovore pa so strnili v srednje zanimiv intervju... S samimi vprašanji ni nič narobe, toda Micronov predstavnik si očitno ni vzel veliko časa za odgovore...