»

Ruski učitelji se bodo učili uporabe odprtokodnega programja

Ubuntu.si - Kot poročajo na Profy.com, je rusko ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za izobraževanje učiteljev za delo z odprtokodnim programjem. V okviru razpisa v vrednosti 4 milijone USD, naj bi okrog 60.000 ruskih učiteljev naučili nameščati in uporabljati odprtokodno programsko opremo, izobrazili pa bodo tudi tutorje, ki bodo šolam pomagali reševati težave pri prehodu. Ob koncu izobraževanja bodo učitelji morali opraviti tudi izpit.

Po načrtih ruskega ministrstva za šolstvo, naj bi ruske šole na odprto kodo prešle že leta 2010, vsem šolam pa so tudi že razdelili namestitvene CD-je z Linuxom.

Vprašanje sicer, če bo šel prehod tako gladko, kot načrtujejo, vsekakor pa gre za korak v pravo smer. Slovensko ministrstvo za šolstvo pa se vsaj zaenkrat s takšnimi "malenkostmi" ne ubada...

36 komentarjev

Američani snubijo bodoče IT-strokovnjake s tekmovanjem

US Cyber Challenge

Heise - Da bi ponovno vzpostavili primat na področju obvladovanja kiberprostora, so se Američani zatekli k zanimivemu projektu. Predstavili so US Cyber Challenge, s katerim bodo poiskali 10.000 nadebudnih mladih Američanov, ki jih bodo kasneje vzgojili v vrhunske strokovnjake, raziskovalce in napadalce na spletu.

Program sestoji iz treh tekmovanj: CyberPatriot High School Cyber...

21 komentarjev

Britanska vlada podprla odprto kodo

BBC - Britanska vlada je napovedala, da bo pospešila prehod na odprtokodno programje v javni upravi. Tom Watson, minister za informacijsko družbo (minister for digital engagement), je dejal, da bodo odprti kodi dali povsem enako startno pozicijo, kot jo ima zaprta, za njeno uporabo pa se bodo odločili v tistih primerih, ko bo ponudila več ali enako za svoj denar. Poudaril je, da je izjemno pomembno, da se javne ustanove ne zaklenejo v lastniško programje (vendor lock-in), in da ima odprta kodo veliko prednost, saj jo je moč spreminjati in prilagajati brez licenčnih omejitev.

Simon Phipps iz Suna pozdravlja odločitev in dodaja, da zapravljamo ogromne količine denarja za licence in obljube, namesto da bi zahtevali pravo vrednost. Nekateri viri ocenjujejo, da bi lahko Britanci s popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov letno. Tudi v Ingresu, ki nudi podporo za odprto kodo (in si tako obeta kakšen funt več), sprejemajo napovedi z velikimi upi.

In kaj točno...

17 komentarjev

Brazilske šole množično na Linux

Slo-Tech - V brazilskih šolah v 5560 občinah bodo namestili 350.000 namizij z Linuxom, kar bo, pravijo, najobsežnejši tovrstni dogodek na svetu. Projekt ne bo stal več kot 50 dolarjev na sedež. Brazilsko ministrstvo za izobraževanje s tem projektom namerava z opremo za virtualizacijo pretvoriti posamezen računalnik v do deset neodvisnih delovnih postaj, ki bodo poganjale Linux in bodo služile milijonom otrok. Programsko opremo bosta dobavila Userful in ThinNetworks, medtem ko bodo Positivo, Daruma in Itaultec poskrbeli za strojno opremo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki je na oblast prišel leta 2003, si vse od začetka mandata prizadeva za razporeditev poceni računalnikov po šolah, a projekti zaradi takšnih in drugačnih preprek niso uspevali. Leta 2006 so zagnali nacionalni program za izkoreninjenje nepismenosti Um Computador por Aluno, ki je nekakšen soroden projekt OLPC-ju, a je vse skupaj zastalo. Premikati se je začelo šele sedaj, ko je vlada zagotovila, da bo tudi...

12 komentarjev

Nekateri slovenski poslanci predlagajo prehod na odprto kodo

RTV Slovenija - Kot poročajo na spletni strani RTV Slovenija, so trije poslanci SD (Luka Jurij, Matevž Frangež in Dejan Levanič) za državo predlagali prehod s plačljive licenčne programske opreme na odprtokodno. Pobudo v zvezi s tem so naslovili na predsednika vlade, ministra za javno upravo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport.

Omenjeni poslanci so mnenja, da bi država s tem prihranila precej denarja (Državni zbor za nakup licenc menda porabi kar pol milijona EUR) , poleg tega pa so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot lastniško programje.

Poslanci predlagajo postopni prehod (najprej naj Firefoxom in Open Office), kasneje pa naj bi iz okolja Windows prešli tudi na Linux.

Očitno bomo poleg kreganja o partizanih in domobrancih dobili še prepiranje o odprtokodnem in zaprtokodnem programju. Bo tudi ta delitev strankarsko pogojena?

388 komentarjev

Na Linux gre tudi Vietnam

Slashdot - Ministrstvo za informacije in komunikacije v Vietnamu je izdalo dekret, da bodo odslej vse državne službe uporabljale izključno Linux na svojih računalnikih. Presečni datum so postavili na 30. junij 2009, ko bo moralo 100 odstotkov strežnikov v IT-oddelkih vladnih agencij uporabljati odprtokodno programsko opremo. Prav tako bo moralo 100 odstotkov IT-osebja poznati osnovno uporabo teh izdelkov, polovica pa jih bo morala obvladati. V načrtih do konca letošnjega leta so še nekoliko smelejši, saj nameravajo 70 odstotkov vseh državnih računalnikov opremiti z odprto kodo. Do konca prihodnjega leta se bo moralo tudi vso osebje usposobiti za delo z odprtokodnimi programi.

299 komentarjev

Nemške ambasade gredo na Linux

Slashdot - Pregovorno varčni in pedantni Nemci so izračunali, da je odprtokodno programje cenejše od lastniškega. Medtem ko ostala ministrstva porabijo do 3000 evrov na namizje, je zunanje ministrstvo znesek uspelo oklestiti za trikrat in je tako najvarčnejše, a hočejo še dlje. Doslej so na GNU/Linux prestavili štiri tisoč računalnikov (približno polovica od 230 veleposlaništev in konzulatov), do naslednjega poletja pa nameravajo presedlati na vseh enajst tisoč sistemih, ki jih imajo v uporabi po svetu.

Začetek vpeljave Linuxa sega v leto 2001, ko so se odločili z odprto kodo opremiti vse ključne informacijske sisteme, ki zagotavljajo internetno povezavo in elektronsko pošto. Z uspešnim zaključkom projekta so leta 2004 sprejeli odločitev, Linux razširiti tudi na vsa namizja vseh zaposlenih. Glavna težava, priznavajo, ni bila tehnični, ampak človeški faktor, saj informatiki novega sistema niso poznali. Varčevanje je varčevanje in Nemci so jih odpeljali na tečaj uporabe Linux strežnikov in...

74 komentarjev

Linux Educacional bo do leta 2009 uporabljalo 52 milijonov brazilskih šolarjev

Linux Educacional 2.0 temelji na Debianu, uporablja KDE 3.5, KDE-Edu in KDE-Games, priložena pa so tudi posebna učna orodja, ki so jih razvili za omenjeni projekt

vir: Slashdot
Slashdot - Brazilsko šolsko ministrstvo je predstavilo nekaj številk o projektu ProInfo, ki bo do leta 2009 zagotovil 52 milijonom šolarjev poleg odprtokodne programske opreme tudi računalnike z dostopom do svetovnega spleta. Do konca letošnjega leta bodo z operacijskim sistemom Linux Educacional 2.0 opremili 29.000 učilnic, kar bo zadostovalo za 36 milijonov šolarjev. Načrt predvideva do konca leta 2009 namestitev v 53.000 učilnicah, kar pa naj bi bilo dovolj za 52 milijonov šolarjev.

Predvidevajo, da bo v vsaki učilnici nameščen strežnik in 7 terminalov, kar bo zagotavljalo 15 uporabniških mest, v ruralnih območjih pa bodo strukturo učilnic prilagodili. Glede na to, da je novic o množičnih...

5 komentarjev

Filipinske šole bogatejše za 23.000 PC-jev z Linuxom

Slashdot - Neodvisni IT svetovalec Ricardo Gonzalez je na avstralski Linux konferenci (linux.conf.au) v svojem govoru med drugim povedal, kako preko 23,000 računalnikov z Linuxom uvajajo v filipinske šole. Tamkajšnja ministrstva se vedno bolj zavedajo, koliko jim, kljub nizkemu vložku, lahko prinese odprtokodna platforma, hkrati pa se vodilne v državi osvešča, da na tržišču poleg Microsoftove programske opreme obstajao tudi brezplačne alternative.

Izvorna novica.

61 komentarjev

VA Linux

Linux Today - Čudne stvari se dogajajo. VA Linux je eno od najbolj znanih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo storjne opreme na kateri teče izključno Linux (in je zanj tudi prilagojena). Sliši se precej čudno, a odločili so se, da bodo prenehali prodajat hardware. Gre za to, da se nameravajo skoncentrirati na razvoj njihovega Sourceforge on-site colaborative development sistema, OSDNja in svetovalnih storitev. Razlog leži v tem, da so jim IBM, Compaq, Dell in drugi začeli odžirati preveč strank pri Linux strojni opremi.
Eric S. Raymond (ESR) je kot bivši član uprave VA Linuxa dal zelo zanimiv intervju v katerem govori o tem, kako si je VA s svojo uspešnostjo v bistvu sam izkopal jamo.

2 komentarja