Mozilla.org - Mozilla je sporočila, da so podpisali pogodbo z Yahoojem, po katerem bo Yahoo privzet iskalnik v novih verzijah Firefoxa. Sprememba bo začela veljati decembra in bo v Mozillin proračun prinesla precej denarja, a točen znesek javnosti še ni znan.

Od leta 2004 pa do zdaj je bil Mozillin privzet brskalnik Google, kar ni bilo zastonj. V zadnjih letih je Google za to plačal skoraj 300 milijonov dolarjev, triletno pogodba pa sta podjetji nazadnje obnovili leta 2011. Že tedaj je bil dogovor pod vprašajem, saj so bile okoliščine bistveno različne kot prejšnjikrat. Google je imel leta 2011 že dobro razvit brskalnik Chrome, ki ga je želel čim bolje umestiti na trg. Danes je Chrome še bistveno bolj razvit in razširjen, saj ga...

Mozilla.org - Ni skrivnost, da ima Mozilla vse od prihoda Googlovega Chroma težave s svojim poslovnim modelom, ki je skoraj v celoti odvisen od Googla. Glavni vir prihodkov je denar, ki ga Mozilla dobi od Googla v zameno za to, da je v Firefoxu privzeta domača stran Googlov iskalnik. Za zdaj v Mountain Viewu pogodbe o financiranju še podaljšujejo, ker tudi Googlu ustreza, da je na trgu brskalnikov konkurenca, ker bi bil v nasprotnem primeru pod še strožjim nadzorom regulatorjev trga (kot na primer Microsoft zaradi svojega operacijskega sistema), a v Mozilli se pripravljajo tudi na morebiten izpad teh prihodkov. Eni izmed dodatnih prihodkov bodo tudi reklame.

Ko...

Slo-Tech - Mozillin glavni vir prihodkov je pogodba z Googlom, po kateri je Google privzeti iskalnik v Firefoxu, Google pa v zameno Mozilli plača 100 milijonov dolarjev. Pred leti je bil to zmagovalni dogovor za obe podjetji, potem pa se je začela stvarnost spreminjati. Prispel je Chrome.

Mozilla je od Googla že dolgo odvisna, za prihodnost te ureditve pa so se začeli bati leta 2008, ko je začel v svet kukati Googlov brskalnik Chrome. Konec leta 2011 je Chrome po priljubljenosti prehitel Firefox in postavilo se je resno vprašanje, ali ima Googlovo vztrajanje pri sodelovanju z Mozillo še smisel. Navsezadnje so dosegli želeno, saj so se razširili v osebne računalnike (Chrome), majhne prenosnike (Chrome OS) in mobilne telefone (Android). Kljub temu...

ComputerWorld - Minuli mesec je potekla pogodba med Googlom in Mozillo, po kateri je prvi plačeval za umestitev Googla kot privzetega iskalnika v Firefoxu, v višini 100 mio dolarjev na leto (provizije za tako dobljene oglasne klike). Zadevna sredstva predstavljajo dobrih 80% prihodkov Mozille, zato je obstajal upravičen strah, da bo fundacija ostala brez ključnega vira financiranja. Situacija na trgu brskalnikov je dandanašnji namreč bistveno drugačna kot pred tremi leti - Google ima zdaj lastni brskalnik Chrome in hkrati dobro utrjen deleže med spletnimi iskalniki, zato dodatne promocije več ne potrebujejo tako nujno.

K sreči sta danes obe organizaciji najavili obnovo pogodbe za naslednja tri leta, kar bo ključno za nadaljevanje Mozillinih projektov. Pogajanja...

CNet - Še letos bo Mozilla izdala svoj brskalnik Firefox 4, ki bo prinesel kar nekaj izboljšav, nad katerimi lahko cedimo sline v beta verziji. Ena izmed na prvi pogled manj očitnih, a za finančno prihodnost Mozille zelo pomembnih novosti, bo vključitev Microsoftovega iskalnika Bing v prednastavljene iskalnike v Firefoxu, koder se bo pridružil Googlu in Yahooju.

Večkrat smo že podrobno razdelali finančno konstrukcijo Mozille in ugotovili, da levji delež prihodkov vsako leto kane od Googla. Leta 2008 sta podjetji obnovili pogodbo o sodelovanju, tako da je Googlova stran privzet iskalnik in domača stran v Mozilli, a je le nekaj dni pozneje Google predstavil svoj brskalnik Chrome. Trenutna pogodba se izteče novembra prihodnje leto in nihče ne ve, ali jo bo...

Google - Google si že nekaj časa želi pohitriti nalaganje in uporabo spletnih strani, na kar ciljajo tudi z nekaterimi že predstavljenimi projekti. Najbolj očiten je njihov brskalnik, Google Chrome, za razvoj katerega so se odločili, ker so menili, da drugi brskalniki ne zmorejo prikazovati Javascript vsebin (le-te so močno zastopana v Googlovih aplikacijah) dovolj hitro. Drug primer je bila najava novega spletnega protokola, SPDY, ki naj bi deloval ob protokolu HTTP ter omogočal hitrejše nalaganje spletnih strani. S pohitritvijo nalaganja strani v mislih so zdaj predstavili še tretjo rešitev, svoj javni strežnik DNS.

Prav DNS strežniki so tisti, ki našim brskalnikom povejo, na...

Ars Technica - Pred davnimi časi sta prvo brskalniško vojno bila Microsoft z Internet Explorerjem in Netscape s svojim Navigatorjem, ki se je kasneje preimenoval v Communicator. Na prelomu tisočletja je vojno dobil Microsoft, ki je nato nekaj časa užival obdobje brez hude konkurence. Mir je bil kratkoživega značaja, saj se je 9. novembra 2004 pojavil novi tekmovalec - Mozilla Firefox 1.0. Pet let pozneje še vedno teče druga brskalniška vojna, kjer sta glavna igralca prav IE in Firefox.

Razvoj Firefoxa se je uradno začel že leta 2003, ko je Mozilla Organization objavila, da se bodo z Mozilla Suite preusmerili na Firefox in Thunderbird. Prvotno se je Firefox imenoval Phoenix, a so ga preimenovali v...

CNet - CNET ima zelo zanimiv intervju z Johnom Lillyjem, ki govori o razpotju, na katerem se je trenutno znašla Mozilla Firefox, in kako naprej. Lilly je zaposlen v Mozilla Corporation od leta 2005, lani pa je postal izvršni direktor. Danes njihov brskalnik uporablja že četrtina brskalcev po spletu, za nadaljnjo rast tržnega deleža pa se morajo prilagoditi tudi povprečnim uporabnikom. In tu leži izziv za prihodnost, pravi Lilly, saj morajo hkrati ugoditi nezahtevnim in neveščim uporabnikom ter hkrati zadovoljiti tehnično dobro podkovano manjšino in razvijalce. Lilly priznava, da so do izida Chroma živeli v zamaknjenosti, ki jo je Google siloma pretrgal in jim pokazal, da v poslu ni spanja na lovorikah.

Kot pravi, je Google precej svojstven tekmec. Microsoft in Apple imata svoja brskalnika in operacijski sistem, medtem ko je Google bolj spletno orientirano podjetje. Njihov poligon je internet, kjer Chrome odlično deluje z njihovimi spletnimi servisi, vedno bolj pa do izraza prihaja še...

CNet - Kljub minimalističnemu izgledu temno modra barva okrog zavihkov Chromea ni po godu vsem uporabnikom. Z nekaj hekanja, podobnega vklopu podpore za razširitve, je bilo drugačne teme mogoče uporabljati že prej, zdaj pa bodo le-te postale tudi uradne. Teme podpirata zadnji razvojni različici, 3.0.195.3 in različica z nekaj popravljenimi hrošči, .4. Teme je mogoče enostavno vklopiti in menjati v nastavitvah, kjer se nahaja tudi gumb, ki bo v prihodnosti vodil na stran z zbirko tem, a trenutno vodi na prazno stran.

Čeprav grafiko teme uporablja le naslovna vrstica, se v barve, podobne njej, odene celoten brskalnik. Aktiven zavihek se prav tako obarva v to barvo, medtem ko so zavihki v...

TG Daily - Projekt Prism (sprva poznan kot Webrunner), ki ga je Mozilla začela pred osemnajstimi meseci, očitno poteka dobro, saj je že tik pred uradno splavitvijo z beta različico 1.0. Namen projekta je premostiti razmak med spletnimi in namiznimi aplikacijami, saj bo z njim mogoče poganjanje spletnih aplikacij brez uporabe brskalnika, direktno na namizju. Trenutna beta je rezultat več kot enoletnega testiranja v resničnem svetu, med preizkuševalci pa so tudi velike družbe kot npr. Yahoo! Zimbra.

Strani, ki podpirajo prism, naj bi namestilo že več tisoč končnih uporabnikov, (beta) verzija 1.0 pa med drugim prinaša podporo OS Xu, SSL izjemam, omogočala bo pospravljanje v tray, spreminjanje pisav in nastavljanje proxyjev ter samodejno posodabljanje aplikacij.

The New York Times - Mozilla Foundation se je lotila še enega zalogaja, kjer bo to pot poskušala razbiti lastniške standarde in javnosti ponuditi odprto rešitev. Gre za standard za video prek spleta, kjer trenutno dominirajo Applov QuickTime, Adobov Flash, Microsoft in Real ter za uporabo svojih formatov tudi pošteno računajo. Za razvoj alternative je na voljo 100.000 dolarjev, ki jih bo skupaj z Wikimedia Foundation porabila za koordinacijo in podporo projekta Theora. Slednja ima trenutno nekoliko slabšo kvaliteto slike od komercialnih formatov in prav to želijo izboljšati. Več o projektu si lahko preberete v prispevkih Christopherja Blizzarda in Mika Shaverja. Pomembno vprašanje pa je, ali bo 100.000 dolarjev zadostovalo in ali bodo projekt podprli tudi založniki.

Slashdot - Google je nedavno pozval uporabnike Gmaila, da naj prenehajo z uporabo Internet Explorerja 6 v korist Firefoxa oz. njihovega Chroma, saj sta slednja dvakrat hitrejša od Internet Explorerja 6. Le-ta je bil označen kot nepodprt brskalnik in zato uporabniki z njim ne morejo dostopati do naprednih storitev.

Spomnimo še, da je spletni velikan nedavno odstranil Firefox iz njihovega svežnja programov Google Pack in ga nadomestil z Google Chromom, nato pa dodal neposredno povezavo za prenos omenjenega brskalnika pod iskalnik Google in filmsko storitev YouTube.

Googlova odločitev, da označi IE6 kot v Gmailu nepodprt brskalnik ne vpliva le na domače uporabnike, temveč tudi na tisoče malih in srednje velikih podjetij, ki uporabljajo storitev Google Apps, zanimivo pa je tudi, da na Firefox presedlata dva od treh nekdanjih uporabnikov Internet Explorerja.

Slashdot - Kot smo poročali, Mozilla dobršen del svojih prihodkov ustvari s pogodbo z Googlom, po kateri je v Firefoxu privzeti spletni iskalnik Google. Tu je izvrstno funkcioniralo, dokler Google ni imel svojega brskalnika.

Izvršni direktor Mozilla Corporation John Lilly je včeraj dejal, da se je z izidom Googlovega brskalnika Chroma tudi Mozilli življenje zapletlo. V intervjuju za ComputerWorld pravi, da imajo dober odnos z Googlom, a da bi lagal, če bi rekel, da stvari sedaj niso bolj zakomplicirane, kot so bile prej. Pretekli teden je Google na primer napovedal, da bo v paketu Google Pack zamenjal Firefox s Chromom. Pogodbo z Googlom ima Mozilla sklenjeno do novembra 2011, tako da se jim za bližnjo prihodnost ni bati, a jih to hkrati postavlja v neprijeten položaj, ko morajo s svojim največjim podpornikom tudi tekmovati za tržni delež. Lilly je še dejal, da se zavedajo, da ne morejo večno ostati odvisni od Googlovih dolarjev, saj je njihova želja vztrajati še 50 ali 100 let, kar bodo z...

The Register - Mozilla je objavila svoj finančni izkaz za preteklo leto, v katerem izstopa ena postavka. Lani sta namreč neprofitna Mozilla Foundation in profitna Mozilla Corporation skupaj zbrali 75 milijonov dolarjev, od česar jih je 66 milijonov posledica sodelovanja z Googlom. Mozilla Corporation ima z njim do novembra 2011 podpisano pogodbo, po kateri je privzet iskalnik po spletu v Firefoxu Google, za kar profitni organizaciji vsako leto v žep kane zajeten kupček denarja. Če se Google iz kakršnegakoli vzroka odloči, da pogodbe ne bo podaljšal, bi to seveda imelo neugoden vpliv na Mozillo. A tak korak je malo verjeten, Mozilla pa je poleg tega lani porabila "samo" 33 (od 75) milijonov dolarjev in ima skoraj 100 milijonov premoženja. Blog Mitchell Baker.

Za materialno prihodnost Mozille se tako ni bati, četudi se je davčna agencija IRS (ameriški DURS) odločila za rutinski pregled Mozilla Foundation.