Science Blog - Lani in letos je hit poletja grafen, katerega raziskave so po lanski podelitvi Nobelove nagrade za fiziko deležne precej več publicitete (IBM-ovi tranzistorji, Kondov efekt, samohlajenje itn.). V novi številki revije Science pa IBM poroča o izdelavi prvega integriranega vezja iz grafenske rezine. Vsi primerki tranzistorjev, ki so jih bili pripravili doslej, so bili posamični in manjši.

Težavno je zlepiti skupaj grafenske...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Za svoj doprinos k znanosti na področju fizike sta nagrado prejela 51-letni v Rusiji rojeni znanstvenik z nizozemskim državljanstvom Andre...

PhysicsWeb - Raziskovalcem iz podjetja JME in univerze Case Western Reserve je uspelo s pomočjo grafena narediti visoko frekvenčni dvoslojni 'super kondenzator'.



Dvoslojni kondenzatorji (ang. double-layer capacitors) niso nič novega, saj je koncept znan že 50 let. Zaradi njihove visoke kapacitete in hitrega polnjenja se uporabljajo tam, kjer potrebujemo velike moči v kratkem času, npr. v hibridnih avtomobilih. Frekvence, pri katerih delujejo normalno, so okoli 0.05 Hz ali manj. Pri višjih frekvencah pa se bolj in bolj obnašajo kot upori. Tu pa pridejo na dan novi kondenzatorji iz grafena. Zaradi njihove strukture se elektroni gibljejo skoraj prosto, kar pomeni normalno delovanje tudi pri...

PhysOrg.com - Grafen je, poleg germanija, že nekaj časa v mislih razvijalcev čipov kot potencialni nadomestek za silicijeve polprevodnike. Zamenjava silicija bo v nekaj letih nujna, saj bomo sicer imeli vedno požrešnejše oz. komaj kaj hitrejše procesorje. IBM je že predstavil tranzistorje iz grafena, ki so tekli pri kar 100 GHz, zdaj pa je odkrit tudi način, kako iz grafena izdelati kar vezja.

Grafen je velikanska molekula, sestavljena iz ogljikovih atomov, ki je ravninske, dvodimenzijske narave. Med seboj se vežejo obroči iz šestih atomov, po celotni ravnini pa lahko teče električni tok. Zato grafit, ki je sestavljen iz plasti grafena, elektriko prevaja le v eni ravnini, medtem ko je v drugih, nanjo pravokotnih, ne. Profesorja z Univerze...

Ars Technica - Razvijalci procesorjev so trčili v fizikalne omejitve višanja takta procesorjev, zato že nekaj časa razvoj poteka predvsem v smer tlačenja več jeder na en kos silicija in paralelizacije procesov. Za bistveno višje takte bo potrebno spremeniti fundamentalne pristope in prav to počnejo v IBM-u. V reviji Science poročajo o novih tranzistorjih, ki naj bi bili zgrajeni iz grafena (to je en atom debela plast sp² hibridiziranih ogljikovih atomov; več takih plasti skupaj tvori grafit).

Grafen je dobra izbira,...

engadget - Tanzistorji iz grafena so očitno naslednji velik preskok v elektroniki, vsaj sodeč po vseh raziskavah in testih, ki se dogajajo. Da grafit prevaja elektriko, je znano že nekaj časa, prav tako tudi, da jo prevaja le po posameznih plasteh, ne pa tudi med plastmi. Malo manj znano pa je, da so te plasti odlični prevodniki elektronov, saj ti tečejo izredno hitro, od koder tudi želja po izdelavi tranzistorjev iz njih.



Pred le nekaj dnevi pa je preboj uspel IBMu, ki je razkril, da so izdelali grafenove tranzistorje, ki so sposobni delovati pri frekvencah prek 1 GHz. Njihov izdelek, ki ima med vrati razdaljo 150 nm, je svoje stanje preklapljal s kar 26 GHz. Ker pa so mnenja, da so teraherčni tranzistorji iz grafena...

TG Daily - Raziskovalci z Rice University poročajo o odkritju novih pomnilniških celic, ki so sestavljene iz grafenskih plasti. Tako pripravljene celice so petkrat gostejše od konvencionalnih, hkrati pa za delovanje potrebujejo manj energije. Grafen je ime za eno plast sp²-hibridiziranih ogljikovih atomov v šesterokotni kristalni mreži, iz katerih je zgrajen grafit. Zaradi elektronskega oblaka elektronov iz nehibridizirane p-orbitale je polprevodnik.

V svojih izsledkih navajajo cel kup prednosti. Nov material je tanjši od trenutnih čipov (10 nm v primerjavi s 45 nm) in potrebuje le dva priključka in ne treh, zaradi česar jih bo mogoče zlagati v treh...

CNet - SSD-ji so dom sprva našli v digitalnih kamerah, fotoaparatih in MP3 predvajalnikih, sledili pa so jim računalniki, predvsem prenosniki, izvzeti pa niso niti pomembni strežniki. Lep primer, kjer je potrebno ogromno prenosov na sekundo, so sistemi, uporabljeni za rezervacije oz. za procesiranje informacij kreditnih kartic. Za SSD-je se je sprva ogrel Intel, zdaj pa mu sledi še veliki in modri - IBM.

IBM-u je uspelo izdelati 4,1 Terabajtno rešitev, ki je kar 2,5-krat hitrejša od najhitrejših diskovnih rešitev. IBM je Fusion-IOjeve SSD-je združil v gručo ter jih opremil z lastno virtualizacijo diskovnega prostora, kar omogoča kar milijon IOPSov - vhodnih in izhodnih operacij v sekundi. Prva uporaba SSDjev pa je bila že lansko poletje v izbranih IBM-ovih Blade strežnikih.

TG Daily - IBM in njihovi strateški partnerji pri razvoju čipov so oznanili svojo prvo polno funkcionalno SRAM celico, izdelano v 22 nm tehnologiji.

Tovrstna vezja so relativno enostavni predhodniki dejansko koristnih vezij, ki bodo nekoč v serijski proizvodnji in kažejo na pomembno stopnjo pri razvoju postopka. Pravi procesorji, izdelani v tej tehnologiji, so še vedno kaka 3 leta v prihodnosti, vendar novica pomeni dober znak, da bodo skupina IBM in njegovi partnerji uspel premagati še preostale ovire tja do konca leta 2011.

22 nm je dve generaciji naprej in kar malo nenavadno v trenutku, ko pri AMDju še ni uradno zaživela niti 45 nm proizvodnja. Intel je SRAM celico v 32 nm tehnologiji prikazal že septembra lansko leto in pričakovati je, da bo letos na IDF morda videti že kak prototip na tej geometriji.

Zanimivo je tudi to, da je IBM napovedal, da bo imel na 32 nm najboljši "high-K metal gate" proces, ki bo preprosto brez konkurence.

Pravijo, da je to prvič v zadnjih nekaj desetletjih,...

Slashdot - Kot poročajo na Slashdotu, se je IBM odločil še nekoliko bolj intenzivno podpreti Linux.

IBM naj bi tako skupaj z nekaj vodilnimi distributerji Linuxa (Canonical, Novell in Red Hat) ter svojimi partnerskimi proizvajalci strojne opreme združil sile ter do leta 2009 skušal agresivneje napasti trg namiznih operacijskih sistemov. Cilj IBM-a je povečati tržni delež Linux sistemov na namizju ter v največje Linux distribucije vključiti Lotus Notes in Lotus Symphony.

V okviru tega dogovora bo tako Canonical v svoja Ubuntu skladišča že konec avgusta vključil distribucijo Lotus Symphony 1.1, direktor IBM Lotus Software Kevin Cavanaugh pa je izjavil, da je cilj IBM-a "odkleniti namizje z namenom prihraniti denar naših strank ter jim ponuditi svobodo izbire".

V ozadju je seveda denar, upamo pa, da bo "kolateralna škoda" tovrstnih bojev predvsem povečan tržni delež Linuxa na namizju.